Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovalna pogodba nehala veljati po samem zakonu v letu dni od zapadlosti (prve) neplačane premije. Toženka za ta čas tožnici še dolguje plačilo po pogodbi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi svoj sklep o izvršbi I 2006/00638 z dne 5.5.2006, po katerem je toženka dolžna plačati tožnici 158,64 EUR z zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški. Obenem je toženki naložilo, da mora tožnici povrniti tudi 25,47 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov z obrestmi.
2. Toženka se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Vztraja, da tožnici ničesar ne dolguje. Poudarja, da jo je tožnica sama odjavila iz zavarovanja. Do takrat je toženka redno plačevala. Zdaj kot invalidna oseba brez dohodkov nima denarja, da bi poravnala, kar ji nalaga sodba.
3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, je bila toženka na podlagi police zdravstvenega zavarovanja z veljavnostjo od 1.11.1997 do 1.11.2009 tožničina zavarovanka. Aprila 2003 je prenehala s plačevanjem premij, ne da bi pisno odpovedala zavarovalno pogodbo. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovalna pogodba v skladu s 4. odst. 913. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) in v zvezi s 1060. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07-UPB-1) nehala veljati po samem zakonu v letu dni od zapadlosti (prve) neplačane premije. Toženka za ta čas tožnici še dolguje plačilo po pogodbi. Toženka namreč ni dokazala, da bi pogodbeno razmerje že prej prenehalo, niti da je vtoževano terjatev že poravnala. Za svojo pritožbeno trditev, da tožnici v resnici ničesar več ne dolguje, tudi v pritožbi ni ponudila nobenega dokaza. Sicer pa na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, ker gre za spor majhne vrednosti, po 1. odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08) s tem ne bi več mogla uspešno izpodbiti. Tudi toženkino slabo premoženjsko stanje ni upošteven pritožbeni razlog, saj ne vpliva na obstoj in višino vtoževane terjatve.
6. Uradni pritožbeni preizkus je še pokazal, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. čl. ZPP. Drugih kršitev te vrste toženka ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP potrdilo prvo sodbo.
7. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.