Jedro

Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Zato je posledica priznanja terjatve v stečajnem postopku (na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev), da preneha pravna korist (interes) upnika za vodenje (nadaljevanje) postopka, s katero se uveljavlja ta terjatev in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev. To smiselno velja za ločitveno pravico, priznanje ločitvene pravice stečajnega upravitelja ima učinek pravnomočne odločbe o ugotovitvi njenega obstoja.

Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno. Stečajni upravitelj je strokovnjak in če meni, da ima razloge za prerekanje ločitvene pravice, mora to jasno, nedvoumno izjaviti.

„Generalno” prerekanje v opombi ni določno prerekanje ločitvenih pravic. Z njim stečajni upravitelj, katerega zakonska dolžnost je določno se izjaviti o prijavljeni ločitveni pravici, ne more prevaliti te zakonske dolžnosti nazaj na sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja. Če je ob preizkusu ločitvenih pravic menil, da ima argumente za prerekanje (sedaj jih navaja v pritožbi: teorija in sodna praksa, namen zakonodajalca že pred novelo ZFPPIPP-F), bi moral to že tedaj določno izjaviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdijo izpodbijane I.-1., 3., 4. točka izreka ter točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom postopek zavarovanja s predhodno odredbo z dne 9. 1. 2012 v delu zavarovane terjatve 2.025,44 EUR: 1) ustavilo v 3. točki prvega odstavka izreka, kjer je bil odrejen vpis zastavne pravice in vpis zaznambe sklepa o predhodni odredbi v sodnem registru pri dolžniku lastnih poslovnih deležih v družbah v korist upnika na […], in sklenilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja, 2) ustavilo v 3. točki prvega odstavka izreka, kjer je bil odrejen vpis zastavne pravice in vpis zaznambe sklepa o predhodni odredbi v sodnem registru pri dolžniku lastnih poslovnih deležih v družbah v korist upnika na […], in sklenilo, da se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja, 3) ustavilo v 4. točki prvega odstavka izreka, kjer je bil odrejen vpis zastavne pravice v korist upnika v registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri 412.998 delnicah z oznako […], katerih imetnik je dolžnik, in sklenilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja, 4) ustavilo v 1. točki prvega odstavka izreka, kjer je bil odrejen rubež terjatve dolžnika (tožene stranke) do dolžnikovega dolžnika […] iz naslova kupnine za nakup delnic družbe […], zavarovane z zastavno pravico na 26 % poslovnem deležu dolžnikovega dolžnika v družbi […] (na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 1945/2011 z dne 7. 11. 2011) in sklenilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja (I. točka izreka). Sklenilo je še, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka). Iz preizkusnega lista št. 442 je ugotovilo, da je bila tožeči stranki priznana ločitvena pravica na 100 % poslovnem deležu družbe S. d.o.o., na 100 % poslovnem deležu družbe P. d.o.o., na 48,99 % poslovnem deležu družbe S. d.o.o., na 50 % deležu družbe P. G. d.o.o., na 50 % poslovnem deležu družbe F. A. d.o.o., na 50 % poslovnem deležu družbe P. d.o.o. in na 50 % poslovnem deležu družbe E. A. d.o.o.. Nadalje je iz preizkusnega lista št. 442 ugotovilo, da je bila tožeči stranki priznana pogojna ločitvena pravica na stečajnemu dolžniku lastnih 412.998 delnicah z oznako C. izdajatelja C. d.d., katerih imetnik je stečajni dolžnik. Stečajni upravitelj je to ločitveno pravico priznal z razveznim pogojem, ki nastopi z dnem in kolikor pride do izbrisa zastavnih pravic na delnicah v posledici predpisov, ki urejajo poslovanje nematerializiranih vrednostnih papirjev. Sodišče je pri Centralni klirinško depotni družbi opravilo poizvedbe, ali je pri vrednostnih papirjih še vedno vpisana zastavna pravica v korist tožeče stranke oziroma ali je prišlo do izbrisa zastavnih pravic na delnicah v posledici predpisov, ki urejajo poslovanje nematerializiranih vrednostnih papirjev. Po prejemu odgovora je ugotovilo, da je na delnicah stečajnega dolžnika še vedno vpisana zastavna pravica v korist tožeče stranke in da ni prišlo do njenega izbrisa. Nazadnje je ugotovilo, da iz preizkusnega lista št. 442 izhaja, da je bila tožeči stranki priznana ločitvena pravica na terjatvi stečajnega dolžnika do njegovega dolžnika družbe M. N. d.o.o. iz naslova kupnine za nakup delnic družbe R. d.d., zavarovane z zastavno pravico na 26 % poslovnem deležu dolžnikovega dolžnika v družbi R. d.o.o. (na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 1945/2011 z dne 7. 11. 2011) z obrazložitvijo, da se slednja ločitvena pravica na terjatvi prizna po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka, kolikor ta ni prenehala v posledici stečajnega postopka. Sklep o predhodni odredbi je bil dolžnikovemu dolžniku vročen 12. 1. 2012, kot izhaja iz vročilnice, to je pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 107. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je bil rubež opravljen z dnem, ko je bil sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, to je 12. 1. 2012, s čimer je tožeča stranka pridobila zastavno pravico na dolžnikovi terjatvi.

2. Zoper I. - 1., 3., 4. točko izreka in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ . V pritožbi navaja, da na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo ni mogoče pridobiti ločitvene pravice. Drugi odstavek 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) res določa, če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, in glede na to bodisi ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja in odloči, da ostane ločitvena pravica v uveljavi bodisi ustavi postopek in razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico. Vendar uporaba te določbe v predmetnem primeru ne pride v poštev, ker na podlagi sklepa o predhodni odredbi ni mogoče pridobiti ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju, zaradi česar je postopek zavarovanja ustavljen po samem zakonu, to je 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, opravljena dejanja pa je treba razveljaviti. Navedeno stališče se je najprej uveljavilo v teoriji (Uvodna pojasnila k ZFPPIPP z novelami od A do D Nine Plavšak), v sodni praksi je bilo nekaj časa sporno (razen glede zavarovanja s predznambo hipoteke pri nepremičninah). Vendar se je v novejši sodni praksi jasno izoblikovalo stališče, da na podlagi sklepa o predhodni odredbi ni mogoče pridobiti ločitvene pravice, to je bilo potrjeno še z novelo ZFPPIPP-F, s čimer je dokončno odpravljena kakršnakoli nejasnost. Novela je spremenila 132. člen zakona na način, da je bila v tretjem odstavku dodana 4. točka, s katero se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Iz navedenega izhaja, da je bil namen zakonodajalca ves čas takšen, da na podlagi predhodne odredbe upnik ne pridobi ločitvene pravice, nova 4. točka pa je namenjena razjasnitvi. Predmetno situacijo je predvidel tudi upravitelj toženke pri preizkusu terjatev in je v opombah v osnovnem in končnem seznamu preizkušanih terjatev navedel, da so vse ločitvene pravice, pridobljene s sklepom o predhodni odredbi oziroma sklepom o izvršbi, ki niso bile prerekane, priznane z razveznim pogojem, ki se izpolni z dnem pravnomočnosti sklepa pristojnega izvršilnega sodišča, iz katerega izhaja, da ločitvena pravica upnika ne obstoji oziroma ni nastala. Navedeno je sodišče prve stopnje spregledalo, čeprav je opravilo vpogled v končni seznam preizkušanih terjatev St 1358/2012 z dne 2. 12. 2013, torej izvedlo relevantni dokaz. Gre za splošne opombe osnovnega in končnega seznama preizkušenih terjatev ter upravitelj je vse ločitvene pravice, pridobljene s sklepom o predhodni odredbi oziroma sklepom o izvršbi, ki niso bile prerekane, priznal z razveznim pogojem, ki se izpolni z dnem pravnomočnosti sklepa pristojnega sodišča, iz katerega izhaja, da ločitvena pravica upnika ne obstoji oziroma obstoji (3. točka opomb na zadnji, to je 94. strani osnovnega in končnega seznama, upravitelj je na te opombe opozoril v uvodu osnovnega seznama). Upravitelj je s tem upošteval, da bodo sodišča v postopkih izvršb in zavarovanja še odločala o obstoju ločitvenih pravic skladno z določbami ZFPPIPP in ZIZ. Ne drži, da je upravitelj brezpogojno priznal katerokoli ločitveno pravico upnika, tudi tožnice ne. Obstoj upnikovih ločitvenih pravic bo dokončno znan šele z odločitvijo pritožbenega sodišča v predmetni zadevi (razen glede tistih, ki so bile prerekane in tožeča stranka ni vložila tožbe na ugotovitev njihovega obstoja).

3. Tožena stranka je po pooblaščeni odvetniški pisarni vložila dopolnitev pritožbe z “novo relevantno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS”. Povzema sklep III Ips 71/2014 z dne 20. 1. 2015. 4. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščeni odvetniški družbi.

5.Pritožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka kot nosilni argument pritožbe zastopa stališče, da na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo ni mogoče pridobiti ločitvene pravice. Sklicuje se na teorijo (Uvodna pojasnila k ZFPPIPP z novelami od A do D Nine Plavšak), sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani (sklep I Cpg 285/2012) in Višjega sodišča v Kopru (Cpg 109/2014; II Ip 242/2014, Cpg 368/2014, II Ip 246/2014 in II Ip 272/2014; priloge B21, B23, B24, B25 (1)), sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 71/2014, novelo ZFPPIPP-F, ki je tretjemu odstavku 132. člena ZFPPIPP dodala novo 4. točko, in na namen zakonodajalca že pred novelo ZFPPIPP-F. Sodišče druge stopnje je v tej zadevi že v prejšnjem sklepu Cpg 244/2014 z dne 19. 9. 2014 pojasnilo zakaj se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na novelo ZFPPIPP-F in na dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP: „Novela ZFPPIPP-F nima posebnih prehodnih določb glede uveljavitve sprememb 132. člena ZFPPIPP, ima le končno odločbo, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Zakon torej ne uzakonja povratne veljave te materialnopravne določbe in se končna določba lahko nanaša le na procesne pravice strank. Ne mora pa posegati v materialna upravičenja, ki so jih stranke pridobile pod pogoj in na način, ki ga je določal ZFPPIPP v času njihovega nastanka. Zato je treba glede na splošno prepoved retroaktivnosti šteti(2), da se novelirani 132. člen ZFPPIPP-F ne more nanašati na primere postopkov zavarovanja, v katerih se je stečajni postopek nad dolžnikom začel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F.(3) Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek 21. 6. 2012, kar je bilo pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F 7. 12. 2013“ (5. točka obrazložitve).(4)

7. Sklicevanje na teorijo, ki ji je sledil del sodne prakse(5), ni utemeljeno, saj je sodna praksa izrazila tudi drugačno stališče: da je upnik z dejanji zavarovanja s predhodno odredbo pridobil (pogojno) ločitveno pravico in da je odločanje o ohranitvi pridržano stečajnemu sodišču.(6) V sklop slednjega stališča je sodil še en primer v sodni praksi, na katerega je ravno tako že opozorilo sodišče druge stopnje v prejšnjem sklepu Cpg 244/2014: „da samo v izjemnem primeru, da do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom niso bila opravljena dejanja zavarovanja (rubež in/ali vpis, predznamba, lahko sodišče v postopku zavarovanja ugotovi, da upnik do tedaj ni pridobil (pogojne) ločitvene pravice ter ustavi postopek zavarovanja po 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sicer mora sodišča, ki je odločalo v postopku zavarovanja, prepustiti odločanje o (terjatvi in) ločitveni pravici stečajnemu (oziroma po prerekanju in napotitvi pravdnemu) sodišču ter razmerju upnik-dolžnik, ne da bi izven stečajnega postopka odločalo o tem ter posegalo vanj. Če stečajni upravitelj (in ostali upniki) o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic nima(jo) pomislekov zoper pravice upnika na kateremkoli premoženju dolžnika, sodišče v postopku zavarovanja ne more poseči v to razmerje med upnikom in dolžnikom ter upniku odvzeti priznane ločitvene pravice“ (6. točka obrazložitve).(7) Ravno v tem je bistvo tega primera. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Zato je posledica priznanja terjatve v stečajnem postopku (na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev), da preneha pravna korist (interes) upnika za vodenje (nadaljevanje) postopka, s katero se uveljavlja ta terjatev (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP) in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev (prvi odstavek 274. člena ZFPPIPP).(8) To smiselno velja za ločitveno pravico (prvi in drugi odstavek 303. člena ZFPPIPP): priznanje ločitvene pravice stečajnega upravitelja ima učinek pravnomočne odločbe o ugotovitvi njenega obstoja. Zato v tej zadevi ne gre za vprašanje neusklajene sodne prakse „ali je možno s predhodno odredbo pridobiti ločitveno pravico ali ne“, temveč je to vprašanje že pravnomočno rešeno s sklepom o preizkusu terjatev.

8. Stečajni upravitelj se mora po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 303. člena ZFPPIPP v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Poudarek je na besedni zvezi »določno izreči«. Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno.(9) Stečajni upravitelj je strokovnjak in če meni, da ima razloge za prerekanje ločitvene pravice, mora to jasno, nedvoumno izjaviti.

9. V tem primeru je stečajni upravitelj v preizkusnem listu 442, ki ga je vpogledalo sodišče prve stopnje (priloga B18), pod naslovom „priznano” v stolpcu „ločitvena pravica na“ navedel deleže dolžnika v družbah, delnice dolžnika in terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov. Pri deležih dolžnika v družbah na koncu preizkusnega lista v stolpcu „obrazložitev prerekanja oziroma obrazložitev pogojnega priznanja“ ni navedel nobenih opomb.(10) Navedel jih je le pri delnicah (da se ločitvena pravica prizna z razveznim pogojem, ki nastopi z dnem in kolikor pride do izbrisa zastavnih pravic na delnicah v posledici predpisov, ki urejajo poslovanje nematerializiranih vrednostnih papirjev) in na terjatvi dolžnika do dolžnikovih dolžnikov (da je priznal ločitveno pravico po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka, v kolikor ta ni prenehala v posledici začetka stečajnega postopka), kar vse je ugotovilo sodišče prve stopnje (6., 8., 9. točka obrazložitve) in tožena stranka s pritožbo ne izpodbija. Sklicuje se na opombo stečajnega upravitelja k končnemu seznamu preizkušenih terjatev, kjer je na strani 94 pod točko 3 zapisal, da so vse ločitvene pravice, pridobljene s sklepom o predhodni odredbi oziroma sklepom o izvršbi, ki niso bile prerekane, priznane z razveznim pogojem, ki se izpolni z dnem pravnomočnosti sklepa pristojnega izvršilnega sodišča, iz katerega izhaja, da ločitvena pravica upnika ne obstoji oziroma ni nastala (priloga B27). Sodišče prve stopnje naj bi po pritožbenih navedbah spregledalo opombo na strani 94 končnega seznama preizkušenih terjatev. A takšno “generalno” prerekanje v opombi ni določno prerekanje ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP. Z njim stečajni upravitelj, katerega zakonska dolžnost je določno se izjaviti o prijavljeni ločitveni pravici, ne more prevaliti te zakonske dolžnosti nazaj na sodišče, ki je odločalo v postopku zavarovanja. Če je ob preizkusu ločitvenih pravic menil, da ima argumente za prerekanje (sedaj jih navaja v pritožbi: teorija(11) in sodna praksa(12), namen zakonodajalca že pred novelo ZFPPIPP-F), bi moral to že tedaj določno izjaviti. Ker ni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem priznal ločitvene pravice.

10. Odločitev o tem katere terjatve oziroma ločitvene pravice so dokončno priznane ali prerekane in kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev (druga in četrta točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 303. člena ZFPPIPP). Sestavni del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev, v katerem mora stečajni upravitelj v primeru prerekanja terjatev oziroma ločitvenih pravic navesti podatke o osebah, ki so prerekale terjatev oziroma ločitvene pravice, in kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice (druga in četrta točka 70. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 303. člena ZFPPIPP). Šele tedaj upnik, ki mu je upravitelj prerekal prijavljeno ločitveno pravico, izve, da mora vložiti tožbo za uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi po 305. členu ZFPPIPP oziroma nadaljevati prekinjen postopek po 306. členu ZFPPIPP. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da je v končnem seznamu preizkušenih terjatev oziroma v pravnomočnem sklepu o preizkusu o terjatev določeno, da mora tožeča stranka vložiti tožbo na uveljavitev prerekanih ločitvenih pravic, pridobljenih v postopku zavarovanja. Torej je ni rabila vložiti. Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj ne more več prerekati terjatev oziroma ločitvenih pravic, ki jih je priznal, kar določa šesti odstavek 61. člena ZFPPIPP. Še manj jih more prerekati po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.

11. Sklicevanje na “novo relevantno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS” sklep III Ips 71/2014 ni utemeljeno, ker ne gre za identično dejansko stanje. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS ni razvidno, da bi stečajni upravitelj priznal ločitveno pravico in da bi bil sklep o preizkusu terjatev že pravnomočen kot v obravnavanem primeru. Poleg tega je šlo v tisti zadevi za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je glede izpodbijanega dela materialnopravno pravilno odločilo po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP.

12. Pritožbene navedbe v zaključku, da so ločitveni upniki v postopku zaradi insolventnosti privilegirani, da ločitvena pravica pomeni odstop od temeljnega načela enakopravnega obravnavanja upnikov, da se z razširitvijo instituta ločitvene pravice zgolj še dodatno postavlja v podrejeni položaj tiste upnike, ki jih postopki zaradi insolventnosti že tako ali tako najbolj prizadenejo - to je upnike s slabšim premoženjskim stanjem in celo upnike s prednostnimi terjatvami (npr. delavci neizplačanih plač in drugih terjatev iz delovnega razmerja), niso pravno odločilne. Končno stališče v pritožbi, da bi lahko bila ustavno sporna prav odločitev, da je predhodna odredba podlaga za vzpostavitev ločitvene pravice, bo prej ali slej predmet ustavne presoje, ko bo Ustavno sodišče RS odločalo o zahtevah za oceno ustavnosti 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.(13)

13. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijane I.-1., 3., 4. točko izreka ter II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje .

14. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ji jih tožeča stranka ni neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Zadnje 4 zadeve (še) niso v javni bazi sodne prakse.

Op. št. (2): Prim. arg. odločbe Ustavnega sodišča Up-227/05-19, opomba št. 2 pod črto.

Op. št. (3): Razlogi odločbe U-I-79/12-15, da se prehodna določba 38. člena novele ZIZ-H razveljavi (se ne uporablja) za primer menice, ki jo je menični zavezanec, zoper katerega je vložen predlog za izvršbo, podpisal pred uveljavitvijo ZIZ-H; odločba U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2013, da je bil drugi odstavek 33. člena novele ZFPPIPP-A (šlo je za prehodno določbo), kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A, v neskladju z ustavo (se ne uporablja).

Op. št. (4): Enako stališče glede časovne veljavnosti novele ZFPPIPP je v sklepu Višjega sodišča v Celju I Ip 198/2014. Op. št. (5): O ustavni spornosti razlogov tega dela sodne prakse: J. Sladič, Raznoteri vidiki predhodne odredbe, 6. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava - zbornik, Ius software d.o.o., GV Založba, Ljubljana 2014. Op. št. (6): Sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 750/2013, II Ip 1883/2013, I Cpg 1101/2011, Cst 41/2011, nanje je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem prejšnjem sklepu Cpg 244/2014. Op. št. (7): Sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 129/2013; na ta judikat opozarja J. Sladič, isto tam.

Op. št. (8): N. Plavšak, ZFPPIPP, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba Ljubljana 2008, stran 233. Op. št. (9): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 164/2014. Op. št. (10): Razen glede 51,01 % deleža v S. d.o.o., kar tožena stranka s pritožbo zoper I.-2 točko izreka ne izpodbija.

Op. št. (11): Knjiga Uvodna pojasnila k ZFPPIPP z novelami od A do D Nine Plavšak je bila izdana leta 2011, kar je bilo pred predložitvijo osnovnega seznama preizkušenih terjatev 8. 7. 2013 (priloga B26).

Op. št. (12): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 285/2012 je bil sprejet na seji 17. 4. 2012, kar bilo ravno tako pred predložitvijo osnovnega seznama preizkušenih terjatev 8. 7. 2013 (priloga B26).

Op. št. (13): Zoper 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je doslej vloženih 8 zahtev za oceno ustavnosti: U-I-161/2014 z dne 15. 7. 2014, U-I-162/14 z dne 15. 7. 2014, U-I-220/14 z dne 12. 11. 2014, U-I-221/14 z dne 12. 11. 2014, U-I-235/14, z dne 1. 12. 2014, U-I-240/2014 z dne 10. 12. 2014, U-I-21/15 z dne 10. 2. 2015, U-I-30/2015 z dne 25. 2. 2015. Ustavno sodišče RS o njih še ni odločilo.