Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča je v izreku sodbe opisana enkratna uporaba fizične sile, ki je bila tako intenzivna in tudi sicer glede na način storitve odstopala od siceršnjega tovrstnega ravnanja, da je s tem obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva. Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da je obsojenec z ugotovljeno nedopustno uporabo fizične sile (grdim ravnanjem) oškodovanki povzročil bolečine, ki so se kazale v prizadetosti oškodovankine telesne integritete in tudi ponižanju s posegom v njeno človeško dostojanstvo (prijem za mednožje in siceršnje dogajanje), s tem pa jo spravljal v podrejen položaj.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo kršilo prvi in drugi odstavek 296. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 4. točko 372. člena Zakona o kazenskem postopku.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Novi Gorici je s sodbo z dne 21. 11. 2016 S. V. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obsojencu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sodne takse.

Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 2. 3. 2017 ob reševanju pritožbe obsojenčeve zagovornice izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je opis prilagodilo kaznivemu dejanju lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 in ga tako tudi pravno opredelilo ter nato obsojencu na podlagi prvega odstavka 122. člena KZ-1 določeno kazen znižalo na štiri mesece zapora, preizkusno dobo pa skrajšalo na eno leto in šest mesecev. Sicer je pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih, a izpobijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Po mnenju vrhovne državne tožilke je stališče sodišča druge stopnje, da so zakonski znaki kaznivega dejanja nasilništva izkazani zgolj z večkratnim in ponavljajočim ravnanjem, napačno. Skladno s sodno prakso je kaznivo dejanje nasilništva podano tudi v primeru enkratnega grdega ravnanja z oškodovancem, ki po svoji vsebini in intenzivnosti odstopa od siceršnjih takšnih ravnanj, pri katerem je žrtev v podrejenem položaju. Po navedbah vrhovne državne tožilke iz opisa dejanja v izreku sodbe izhaja, da obsojenčevo dejanje izstopa po svoji intenzivnosti, prav tako gre za dejanje, ki je oškodovanko spravilo v ponižujoč in brezizhoden položaj ter ji povzročilo strah in nemoč večje intenzivnosti, o čemer ima sodba sodišča prve stopnje razloge v točki 13 obrazložitve. Ocenjuje, da obravnavani opis kaznivega dejanja glede na intenziteto napada na osebno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost oškodovanke, vsebuje konkretizacijo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1. Sodišče druge stopnje je neutemeljeno poseglo v opis in kvalifikacijo kaznivega dejanja, s čimer je storilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo vrhovne državne tožilke dvakrat (dne 5. 7. 2017 in 25. 7. 2017) poslalo obsojencu, ki pošiljke ni dvignil. B.

4. V obravnavanem primeru iz opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je obsojenec z drugim grdo ravnal in ga s tem spravljal v podrejen položaj ter ga pri tem lahko telesno poškodoval s tem, da je dne 15. 9. 2013 okrog 0.15 pred lokalom G. v Novi Gorici D. Č. najprej z roko prijel za mednožje, nato pa z desno roko prijel za vrat, z levo pa čez levo ramo tako, da jo je potegnil prek mize, pri čemer je iz mize padla na tla vsa pijača in pepelnik, kar se je razbilo, sama pa je padla na te črepinje in ko je poskušala vstati, jo je vsaj še dvakrat porinil nazaj na tla, kar vse se je dogajalo pred ostalimi gosti lokala, zaradi česar se je šokirana zaradi dogajanja vmešala J. Č., ki je stopila vmes, vendar je nato pričel odrivati še njo in je zato prišlo do medsebojnega prerivanja, da je padla tudi slednja po tleh, nakar sta dva neidentificirana gosta lokala obsojenca prijela pod roke in ga odvlekla stran, D. Č., ki se je počutila ogroženo in prestrašeno pa je pri tem utrpela več vreznin na desni goleni, udarnino leve goleni in več modric po levi nadlahti, zaradi česar je bila začasno okvarjena in oslabljena njena desna in leva golen ter leva nadlaht, njena zmožnost za delo je bila zmanjšana petdeset dni, začasno pa je bila zaradi vidnih modric in ran na nogi prizadeta njena zunanjost, zaradi bolečin, spremenjene zunanjosti in zmanjšanih delovnih aktivnosti pa je bilo začasno okvarjeno tudi njeno zdravje.

5. Kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 stori, kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, storilec pa pri tem drugega lahko telesno poškoduje.

6. Stališču sodišča druge stopnje, da je kaznivo dejanje nasilništva podano le v primeru, če obsojenčevo izvajanje nasilja nad oškodovancem traja daljši čas oziroma je sestavljeno iz večkratnih, ponavljajočih se dogodkov, ko obsojenec nasilje nad oškodovancem izvaja zaradi nasilja samega, ni mogoče pritrditi (točka 4 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Skladno z ustaljeno sodno prakso je kaznivo dejanje nasilništva podano tudi v primeru enkratne uporabe fizične sile, ki mora po svoji vsebini in intenzivnosti odstopati v tej smeri. Pri tem zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji. Nedovršni glagoli, ki se nanašajo na izvršitvena ravnanja kaznivega dejanja nasilništva, tako kot pri kaznivem dejanju po 186. členu KZ-1, predstavljajo le enoten kaznovalni okvir tudi v primerih večkratnih ravnanj, pri čemer pa raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča je v izreku sodbe opisana enkratna uporaba fizične sile, ki je bila tako intenzivna in tudi sicer glede na način storitve odstopala od siceršnjega tovrstnega ravnanja, da je s tem obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva. Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje v točki 13 obrazložitve sodbe, da je obsojenec z ugotovljeno nedopustno uporabo fizične sile (grdim ravnanjem) oškodovanki povzročil bolečine, ki so se kazale v prizadetosti oškodovankine telesne integritete in tudi ponižanju s posegom v njeno človeško dostojanstvo (prijem za mednožje in siceršnje dogajanje), s tem pa jo spravljal v podrejen položaj. Šlo je namreč za ciljno ravnanje obsojenca, ki je intenzivno trajalo precej časa, saj je oškodovanko predhodno prijel za mednožje, nato jo potegnil, da je padla z mize na črepinje in ko je poskušala vstati, jo še vsaj dvakrat porinil nazaj na tla in torej ni (že) prej prenehal. S tem si je oškodovanko povsem podredil in ponižal, saj se mu ni mogla izogniti, temveč se mu je bila prisiljena ukloniti2, na kar kaže v izreku sodbe opisano posredovanje drugih oseb. Oškodovanka je postala objekt obsojenčevega nasilja, šlo je za izvajanje nasilja zaradi samega nasilja, njegovo ravnanje pa je pri oškodovanki povzročilo občutek ogroženosti in prestrašenosti. Predstavljeni argumenti utemeljujejo zaključek, da je obsojenec z dejanjem, opisanim v izreku sodbe sodišča prve stopnje, izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1. C.

8. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in ugotovilo, da je sodišče druge stopnje, ki je obravnavano dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, storilo kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP.

1 Na primer sodbi VSRS I Ips 89056/2010-140 z dne 5. 4. 2012 in I Ips 9999/2014 z dne 9. 11. 2017. 2 Na primer sodbi VSRS I Ips 58786/2010-139 z dne 31. 1. 2013 in I Ips 194/2009 z dne 3. 9. 2009.