Jedro

Ker v dani fazi postopka ni jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh zasleduje, je sprožitev spora o stvarni nepristojnosti preuranjena. O tem bo mogoče odločati šele, ko (oziroma če) se bo izjasnilo, kaj želi tožnik z vložitvijo tožbe doseči oziroma kakšno pravno varstvo uveljavlja.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je 14. 10. 2019 vložil tožbo pri Okrožnem sodišču v Kranju, s katero je od tožencev – izvajalca zdravstvene dejavnosti in dveh pri njem delujočih zdravnikov zahteval izbris dokazov, povezanih s kazenskimi in pravdnimi postopki, razveljavitev odločbe Z. z dne 28. 2. 2019 in 19. 9. 2019 in uveljavitev spričevala A., d. o. o. z dne 15. 11. 2018. Okrožno sodišče v Kranju je tožnika pozvalo, naj navede vrednost spornega predmeta za vsak tožbeni zahtevek posebej, nakar je tožnik to opredelil tako, da je kot vrednost spornega predmeta navedel znesek 12.216,23 EUR, kar je nadalje razdelal sledeče: dvojna ogroženost 3.143,35 EUR, kršitev pacientovih pravic 1.886,01 EUR, ponarejanje mnenj 2.514,68 EUR, izmišljanje težav 1.571,67 EUR, prikrajšano osebno življenje 1.886,01 EUR, poskus vdora v zasebnost 257,17 EUR in poniževanje, nespoštovanje, žalitve, blatenje 957,34 EUR. 13. 1. 2020 je tožbo dopolnil tako, da je zahteval še uveljavitev mnenja B., d. o. o., z dne 15. 10. 2019. 2. Okrožno sodišče v Kranju se je s sklepom I P 304/2019 z dne 12. 11. 2019 izreklo za stvarno nepristojno, saj je menilo, da seštevek vrednosti vseh tožnikovih tožbenih zahtevkov znaša 12.216,23 EUR, torej gre za premoženjskopravni spor, za katerega je, ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, pristojno okrajno sodišče. Odločilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa pravdna zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 3. Okrajno sodišče v Ljubljani je tožnika s sklepom z dne 19. 2. 2020 pozvalo, naj se izjavi, ali je v postopku izdaje zdravniškega spričevala pri Zavodu za varstvo pri delu uveljavljal pravna sredstva ter na predložitev ustreznih dokazil. Tožnik je odgovoril, da je uporabil pravna sredstva. Okrajno sodišče v Ljubljani je nato sprožilo spor o pristojnosti.

4. Okrajno sodišče v Ljubljani je primarno menilo, da ni pristojno za odločanje, saj ne gre za civilnopravno razmerje. Tožnik ne uveljavlja pravic iz prirejenih razmerij, katerih varstvo se uveljavlja v pravdnem postopku. Dvostopenjski postopek z izdajo zdravniških spričeval se v primeru pacientovega nezadovoljstva obravnava po subsidiarnih pravilih splošnega upravnega postopka pred pristojnim organom, ne pred sodiščem. Po dokončni odločitvi pristojnega organa pa se lahko uveljavlja sodno varstvo le v upravnem sporu. Glede na to, da tožnik na izrecni poziv sodišča zatrjuje, da je v okviru upravnega postopka pred organom izčrpal vsa pravna sredstva, je za odločanje o sodnem varstvu pristojno upravno sodišče. Sicer pa Okrajno sodišče v Ljubljani meni, da ni krajevno pristojno za odločanje v zadevi, tudi če bi šlo za premoženjskopravni spor, ki bi se obravnaval po pravilih pravdnega postopka. Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Po uradni dolžnosti pa se izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. Okrožno sodišče v Kranju se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, saj tožba tožencem še ni bila vročena in zato v zvezi s krajevno (ne)pristojnostjo niso podali ugovora. Odločitev okrožnega sodišča o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani je preuranjena, glede na to, da je menilo, da gre za spor iz premoženjskopravnega razmerja. Za predmetni spor po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) ni predpisane izključne krajevne pristojnosti. Če bi šlo za spor iz premoženjskopravnega razmerja, je v zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

**Odločitev o sporu**

5. Za sojenje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

6. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Ljubljani primarno menilo, da je za odločanje v zadevi stvarno pristojno upravno sodišče, podredno pa je uveljavljalo, da mu Okrožno sodišče v Kranju zadeve ne bi smelo odstopiti kot krajevno pristojnemu sodišču. Ker je šlo tako za spor o pristojnosti med sodišči razne vrste kot tudi za spor o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem z območja istega višjega sodišča, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo o obeh hkrati.

7. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sprožitev spora o stvarni nepristojnosti preuranjena. Ni namreč jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh zasleduje, saj je po eni strani v tožbi zahteval razveljavitev zdravniških spričeval in nadomestitev teh z drugimi, hkrati pa je po pozivu sodišča, naj opredeli vrednost zahtevkov, očitno štel, da se njegovi zahtevki nanašajo na posege v osebnostne pravice in te tudi vrednostno opredelil. Njegovo opredelitev je nato Okrožno sodišče v Kranju sprejelo in tožbo štelo kot vlogo s premoženjskopravnim zahtevkom. Okrajno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, bi moralo glede na nejasne navedbe tožnika tožbo obravnavati kot nepopolno vlogo in tožnika pozvati, naj se opredeli, kakšno pravno varstvo s tožbo pravzaprav želi – ali zoper tožence uveljavlja civilnopravno varstvo zaradi posegov v osebnostne pravice z morebitnim odškodninskim ali drugim premoženjskim zahtevkom, ali pa je njegov cilj sprožiti upravni spor v zvezi z izstavljenim zdravniškim spričevalom. Ker v dani fazi postopka ni jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh želi, o sporu o pristojnosti (še) ni mogoče odločati. To bo mogoče šele, ko (oziroma če) se bo izjasnilo, kaj želi tožnik z vložitvijo tožbe doseči oziroma kakšno pravno varstvo uveljavlja.

8. Sicer držijo ugotovitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, da ima po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) pacient pravico do obravnave kršitev njegovih pravic, v okviru katere ima pravico prve obravnave kršitve pred pristojno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti (tj. postopek z zahtevo za prvo obravnavo kršitve) ter pravico druge obravnave kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (postopek z zahtevo za drugo obravnavo kršitve, 47. člen ZPacP). Postopek pred Komisijo se zaključi z odločitvijo senata (78. člen ZPacP), katerega odločitev je dokončna. Zoper odločbe in sklepe senata, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča, ni pravnih sredstev, lahko pa se uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu (drugi odstavek 79. člena ZPacP). Iz zakona torej izhaja, da je upravni spor mogoče sprožiti zoper odločbo oziroma sklep Komisije, medtem ko je bilo v sodni praksi sprejeto stališče, da samega zdravniškega spričevala v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, ker ne gre za upravni akt, temveč za akt strokovne narave.1 Poudariti je treba, da golo dejstvo, da je imel tožnik zoper odločitev senata Komisije možnost sprožiti upravni spor, še ne pomeni, da gre v obravnavani zadevi ravno za tovrsten spor. Pri presoji, ali gre za zadevo v pristojnosti upravnega sodišča, bo potrebna celovita proučitev vseh relevantnih okoliščin, pri čemer bo odločilna zlasti tožnikova (naknadna) opredelitev tožbenega zahtevka. Šele na podlagi slednje bo sodišče lahko ocenilo, ali tožnik s tožbo zahteva presojo zakonitosti dokončnega upravnega akta (oziroma zakonitosti posamičnega akta ali dejanja), s katerim je bilo poseženo v njegov pravni položaj, in je hkrati tožba uperjena zoper organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan.

9. Utemeljena pa je graja, da se je Okrožno sodišče v Kranju ob presoji, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, po uradni dolžnosti izreklo tudi za krajevno nepristojno, saj tožba tožencem še ni bila vročena in v zvezi s krajevno pristojnostjo (še) niso podali ugovora. Sodišče se lahko ob predhodnem preizkusu tožbe po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Okrožno sodišče v Kranju bi zato moralo, če je ocenilo, da za odločanje o zadevi ni stvarno pristojno, zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v Kranju in ne Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju, ki bo moralo v skladu z navodili, nakazanimi v tem sklepu, po prejemu zadeve s tožbo postopati po določilih o postopanju z nepopolno vlogo (108. člen ZPP) ter tožnika pozvati, naj na razumljiv način pojasni, katero pravno varstvo zasleduje. Šele ko bo tožba v tem pogledu dopolnjena, bo mogoče presojati, ali je za odločanje pristojno sodišče splošne ali upravne pristojnosti.

1 Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 30/2009 z dne 12. 2. 2009, sklepi Upravnega sodišča II U 291/2012 z dne 22. 8. 2012, I U 534/2017-4 z dne 6. 6. 2017 in I U 1592/2018-7 z dne 23. 7. 2018.