Jedro

Ker je bila prisilna izterjava carinskega dolga, glede katere je revident predlagal odlog izvršitve, s sklepom ustavljena, revident ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo postopka, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 11. 4. 2005, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo z dne 28. 4. 2003. Z njo je Carinski urad N.G. zavrnil zahtevo tožnika za odložitev izvršitve izvršbe sklepa o prisilni izterjavi Carinskega urada N.G. z dne 10. 4. 2003 na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP.

2. Sodišče prve stopnje v sodbi pritrjuje odločitvi tožene stranke, ki je potrdila odločitev prvostopnega organa in odpravila pomanjkljivosti v obrazložitvi prvostopenjske odločbe ter se oprla na drugi odstavek 45. člena ZDavP.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) iz vseh pritožbenih razlogov. Sklicuje se na sklep Carinskega urada N.G. z dne 14. 6. 2004, s katerim je bila prisilna izterjava zoper tožnika ustavljena. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni dovoljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z izrednim pravnim sredstvom) izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči. 8. Tožnik v upravnem sporu izpodbija odločitev tožene stranke, ki je pritrdila organu prve stopnje, ki je zavrnil zahtevo tožnika za odložitev izvršitve sklepa o prisilni izterjavi Carinskega urada N.G. Iz sklepa Carinske uprave RS, Carinskega urada N.G. z dne 14. 6. 2004, izhaja, da se je prisilna izterjava zoper tožnika, uvedena s sklepom o prisilni izterjavi z dne 10. 4. 2003, ustavila in so se razveljavila vsa opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave in se je carinski dolg v višini 1.146.175,00 SIT zaradi neizterljivosti odpisal. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tožnik v tem upravnem sporu, ki teče v zvezi z odložitvijo izvršitve sklepa o prisilni izterjavi, od 14. 6. 2004 dalje ne izkazuje potrebnega pravnega interesa oziroma si od tedaj dalje svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.

9. Revizija po določbi tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima pravnega interesa. Zato je, glede na navedeno, Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo.

10. Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam trpi stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).