Jedro

Resničnost dejanskih trditev o vlaganju v objekt, ki stoji na sporni nepremičnini, lahko pogojuje le pridobitev obligacijskega zahtevka, ne pa spremembe solastnih deležev, zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice na pravdo za ugotovitev velikosti solastninskih deležev ni utemeljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom prekinilo nepravdni postopek ter predlagateljico napotilo na pravdo za ugotovitev velikosti solastniških deležev na nepremičninah parc. št. 155/1 k.o. X. Tožnica je zatrjevala, da je njen solastninski delež na navedenih nepremičninah večji od deleža, navedenega v zemljiški knjigi.

2. Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno določene pritožbene razloge, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Poudarja, da je predlagateljica začela nepravdni postopek v tej zadevi že leta 2006. Na nepremičnini, ki je predmet napotitvenega sklepa prvostopenjskega sodišča, ni zatrjevala večjega deleža ne v predlogu ne na naroku 29. 8. 2006. V predlogu je navedla, da sta lastnika nepremičnine vsak do ½ kar nikoli ni bilo sporno. Meni, da predlagateljica zavlačuje postopek.

3. Predlagateljica je v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Podlaga izpodbijane odločitve je določilo 9. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), po katerem sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V postopku za delitev solastne stvari sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (drugi odstavek 118. člena ZNP). Predlagateljica uveljavlja večji solastninski delež na obravnavani nepremičnini, na kateri sta po podatkih zemljiške knjige solastnika vsak do ½, in sicer, kot je navedla na naroku za glavno obravnavo z dne 12. 3. 2013, ker je v objekt, ki stoji na navedeni nepremičnini, vlagala sama oziroma ga sama preurejala, kar je pogojevalo njen večji solastniški delež. Navedene dejanske trditve tudi, če bi se izkazale za resnične, ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Resničnost navedenih dejanskih trditev lahko pogojuje le pridobitev obligacijskega zahtevka, ne pa spremembe solastnih deležev (48. člen Stvarnopravnega zakonika).

6. Predlagateljica pa bi bila s svojimi trditvami o večjem solastniškem deležu tudi prekludirana. Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek. Za udeležence takšnega postopka veljajo določila 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnih postopkih smiselno uporablja (37. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP) in po katerem mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. Na prvem naroku za glavno obravnavo je predlagateljica navedla, da „lastništvo na tej nepremičnini ni sporno“. S trditvijo o njegovi spornosti na naroku z dne 12. 3. 2013 je bila zato že prekludirana. Pri tem pritožbeno sodišče še navaja, da trditev o pravni laičnosti ne bi mogla predstavljati nekrivdnega razloga za dopustitev takšne prepozne trditve.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 9. člena ZNP in določila 286. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.