Jedro

Če gre za pravni prenos dela podjetja, preidejo pogodbene in druge obvetznosti iz delovnega razmerja, ki so jih na dan prevzema imeli delavci pri delodajalcu - prenosniku, po samem zakonu na delodajalca prevzemnika (1. odstavek 73. člena ZDR). Zato bi delodalaec - prevzemnik glede na to, da je kupil nepremičnine in prevzel dejavnost delodajalca - prenosnika, moral prevzeti tudi vse delavce, ki so delali na tem programu. Ker do tega ni prišlo, je delo tožnika pri delodajalcu - prenosniku (toženi stranki) res postalo nepotrebno, a mu redna odpoved PZ iz poslovnega ni bila podana zakonito, saj je do te situacije prišlo zaradi nepravilnega postopanja delodajalca - prenosnika (tožene stranke), ki ni zagotovil, da bi bil delavec prevzet k delodajalcu prevzemniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne

21.5.2003 in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožečo stranko vrniti na delo z dnem 6.8.2003, jo s tem dnem prijaviti v socialno zavarovanje po osnovi najmanj VI. tarifnega razreda Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter ji plačati pravdne stroške v znesku 138.897,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.7.2004 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

V odprtem pritožbenem roku se zoper zgoraj navedeno sodbo pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek, vključno s stroški, zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik je pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi opravljal delo komercialista in bil le formacijsko zadolžen v okviru del in nalog v programskem sektorju gradbeno tehničnih izdelkov, ki so ga sestavljali skladišče Ž. in skladišče G. z veleprodajno dejavnostjo, kar je tožena stranka prodala končnemu kupcu MS, d.o.o.. Prevzeti so bili vsi tisti delavci, ki so po pogodbi o zaposlitvi delali v veleprodaji. Po odprodaji dela podjetja je pri toženi stranki odpadla kompletna veleprodajna dejavnost in tožena stranka tožnikovega dela ni več potrebovala. Zanj je iskala zaposlitvene možnosti v skladu s 3. odstavkom 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), vendar mu dela tudi pod spremenjenimi pogoji ni uspela zagotoviti. Navedeno izhaja tudi iz izpovedi priče M. S.. Sodišče se v razlogih sodbe ni opredelilo do listinskih dokazov tožene stranke, v celoti pa je poklonilo vero izpovedi priče R. K., čeprav je tudi njemu delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo iz poslovnih razlogov in je imel interes izpovedati o nekaterih t.i. možnostih prerazporeditve delavcev, vključno tožnika, kljub temu da je dobro vedel, da za to ni bilo objektivnih možnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, ki jih očita pritožba, in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje, kot mu to nalaga določba II. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Ob navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, in da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in katere očita pritožba.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravnimi in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja: Kot je bilo ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, čemur ne oporeka niti tožena stranka v pritožbi, je tožena stranka prodala poslovne proste s programom, zaradi česar je prišlo do pravnega prenosa dela podjetja. Tak položaj na delovno-pravnem področju ureja 73. člen ZDR z naslovom "sprememba delodajalca". Zaradi pravnega prenosa dela podjetja, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, to je v konkretnem primeru toženi stranki, na delodajalca prevzemnika, kot je to določeno v 1. odstavku 73. člena ZDR.

Glede na navedeno zakonsko določbo bi torej kupec nepremičnin in programa moral prevzeti vse delavce, ki so delali na prevzetem programu, tako tudi tožnika. Ker do tega ni prišlo, je sicer delo tožnika pri toženi stranki dejansko postalo nepotrebno, vendar mu je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je do takega stanja prišlo zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke, ki se ni dogovorila s prevzemnikom, to je podjetjem, ki je kupilo nepremičnine in poslovno dejavnost, v kateri je delal tožnik, da bo prevzela tudi tožnika.

Ob pravilnem postopanju tožene stranke, tožnikovo delo pri toženi stranki ne bi bilo nepotrebno, temveč bi bil prevzet k novemu delodajalcu na podlagi določbe 73. člena ZDR. Zaradi navedenega so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati listinske dokaze tožene stranke in izpovedi prič, iz katerih naj bi izhajalo, da je tožnikovo delo pri toženi stranki nepotrebno, in da zanj dela tudi pod spremenjenimi pogoji nimajo. Vse to je lahko res, vendar je posledica nezakonitega ravnanja tožene stranke, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbenemu zahtevku ugodilo in izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga razveljavilo kot nezakonito.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.