10. 2. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Dijane Mauko, Maribor, ki jo zastopa Andrej Pipuš, odvetnik v Mariboru, na seji 10. februarja 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 9/2011 z dne 4. 8. 2011 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 776/2009 z dne 16. 11. 2010 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 16. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 in 58/09) se zavrže.

3.Pritožnica oziroma pobudnica sama nosi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica (oziroma pobudnica) je zaradi kršitve njene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zahtevala v pravdnem postopku od Republike Slovenije pravično zadoščenje v obliki ugotovitve te kršitve in v obliki denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 5.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi. Tožba je bila v delu, ki se je nanašal na ugotovitveni zahtevek, pravnomočno zavržena. Z izpodbijanima sodbama pa je bilo pritožničinemu dajatvenemu denarnemu zahtevku ugodeno – deloma je bil zavrnjen le obrestni del zahtevka.

2.Pritožnica izpodbija z ustavno pritožbo le odločitev sodišč o denarnem tožbenem zahtevku. V njej zatrjuje, da omejevanje denarne odškodnine za sporno nepremoženjsko škodo na znesek 5.000,00 EUR ni sprejemljivo niti z vidika pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) niti z vidika pravice do povračila škode (26. člena Ustave). Ker naj bi šlo za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki naj bi presegalo pomen konkretne zadeve, predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe na podlagi tretjega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 16. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), ki predpisuje navedeni najvišji znesek denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je mogoče prisoditi po tem zakonu. Zatrjuje njegovo neskladje z 22. in 26. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudničin pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 16. člena ZVPSBNO je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudničini zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica (že zato) ne izkazuje pravnega interesa za preizkus pobude o skladnosti navedene zakonske določbe z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik