Jedro

Ob ugotovitvah, da je predstavnik tožene stranke dne 2.9.2003 izročil tožniku v podpis pripravljeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom, da je tožnik po 31.8.2003 s pristankom tožene stranke brez prekinitve nadaljeval z delom vse do 15. oziroma 30.9.2003, čeprav nove pogodbe ni podpisal, ni mogoč zaključek, da je bila s tožnikom sklenjena kakršnakoli nova pogodba o zaposlitvi. Zato se šteje, da je tožnik po 31.8.2003 nadaljeval z delom po pogojih predhodne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v drugem in tretjem odstavku izreka v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje v drugem odstavku II. točke in IV. točko izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1.1.2004 do 31.5.2004 s pravicami iz delovnega razmerja, kot so določene v pogodbi o zaposlitvi z dne 26.2.2003, tožbeni zahtevek, ki se nanaša na čas od 1.6.2004 dalje, pa se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku še 292.722 SIT stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 29.9.2004 dalje do plačila ter 108.840 SIT stroškov pritožbenega in revizijskega postopka, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je bil tožnik pri toženi stranki do 31.12.2003 v delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom na delovnem mestu inštruktorja ter toženi stranki naložilo priznanje pravic iz delovnega razmerja do tega datuma. Zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja po 31.12.2003 za nedoločen čas in za plačilo stroškov postopka je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi le glede stroškov postopka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in glede priznanje pravic iz delovnega razmerja po 31.12.2003 potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je bilo s tožnikom za čas od 1.9.2003 do 31.12.2003 zakonito sklenjeno delovno razmerje za določen čas s polovičnim delovnim časom, ker pisna pogodba o zaposlitvi ni bila podpisana iz razlogov na strani tožnika. Hkrati je kot neutemeljene zavrnilo druge pritožbene navedbe v zvezi z razlogi, zaradi katerih naj bi šlo za sklenitev delovnega razmerja za določen čas v nasprotju z zakonom, pritožbene navedbe o domnevni nezakonitosti pooblastila pooblaščenki tožene stranke pa je štelo za nedovoljeno pritožbeno novoto.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tako v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot v pritožbenem postopku izrecno navajala, da tožene stranke ne zastopa oseba, ki bi jo bila upravičena zastopati, saj je njeno pooblastilo podpisal predsednik oziroma podpredsednik upravnega odbora, ne pa predsednik društva, ki je kot zakoniti zastopnik vpisan v registru društev pristojne upravne enote. Z dopustitvijo takšnega zastopanja tožene stranke v sodnem postopku je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04). Poleg tega sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bili razlogi sodbe med seboj v nasprotju, tako da se sodba ne da preizkusiti, hkrati pa naj bi sodišče zmotno uporabilo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) o pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je delno utemeljena.

Revizija neutemeljeno očita sodišču bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zastopanjem tožene stranke. Ob ugotovitvi, da sta bila na občnem zboru tožene stranke dne 5.7.2002 za naslednji štiriletni mandat za predsednika in podpredsednika društva, to je tožene stranke, izvoljena M. B. in C. H. (zapisnik se nahaja v sodnem spisu kot priloga P17), sodišče ugotavlja, da je dne 4.2.2004 pooblastilo za zastopanje tožene stranke pred sodiščem v odsotnosti predsednika veljavno podpisal podpredsednik, ne glede na njun vpis v register društev. V skladu z določbami 19. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95) je konstitutivnega značaja le registracija društva pri pristojni upravni enoti. Če društvo kasneje spremni zastopnika, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v tridesetih dneh (prvi odstavek 20. člena), sicer stori prekršek (3. točka 32. člena). Sprememba registracije glede osebe zastopnika, katerega funkcija je pri toženi stranki vezana na mandat štirih let, torej ni konstutivnega značaja, temveč pridobi mandat z izvolitvijo oziroma imenovanjem, kot vsi drugi organi tožene stranke.

Utemeljen tudi ni revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

Utemeljen pa je revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava.

Ob dokaznem zaključku, da je predstavnik tožene stranke dne 2.9. ali 3.9.2003 izročil tožniku v podpis pripravljeno pisno pogodbo o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom, da je tožnik po 31.8.2003 s pristankom tožene stranke brez prekinitve nadaljeval z delom in delal vse do 15.9. oziroma 30.9.2003, čeprav nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, sodišče ni imelo podlage za presojo, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom le do 31.12.2003, oziroma ni imelo podlage za zavrnitev zahtevka za priznanje pravic iz delovnega razmerja po tem datumu. Gornje dejanske ugotovitve ne omogočajo zaključka, da je bila s tožnikom po 31.8.2003 sklenjena kakršna koli nova pogodba o zaposlitvi. Do podpisa nove pisne pogodbe ni prišlo, hkrati pa pred sodiščem ni bilo ugotovljeno soglasje volj, ali bo tožnik po 1.9.2003 v delovnem razmerju s polnim ali polovičnim delovnim časom, saj je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka zamujala z izstavitvijo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je čakala, da se tožnik o tej bistveni okoliščini pogodbe o zaposlitvi (6. alinea prvega odstavka 39. člena ZDR) dokončno izjavi, pa tega ni storil. Pri toženi stranki ni šlo zgolj za neizpolnitev pogoja pisnosti nove pogodbe o zaposlitvi od 1.9.2003 dalje za določen čas (drugi odstavek 10. člena ZDR), temveč med strankama ni bilo ugotovljeno soglasje o bistvenih elementih pogodbe o zaposlitvi, ki bi bili pogoj za sklenitev nove pogodbe. Tako je edini mogoči zaključek, da je tožnik po 31.8.2003 s pristankom tožene stranke nadaljeval z delom po pogojih iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena 26.2.2003 sicer le za določen čas.

Na podlagi določb 54. člena ZDR se v primeru, da ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na podlagi te zakonske določbe se tako šteje, da je tožnik pogodbo o zaposlitvi z dne 26.2.2003, ki je prvotno veljala do 31.8.2003, sklenil za nedoločen čas. Glede na to je sodišče ob zmotni predpostavki, da je bil tožnik pri toženi stranki tudi po 31.8.2003 v delovnem razmerju le za določen čas, tožnikov zahtevek za priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas in za priznanje pravic iz delovnega razmerja tudi po 1.1.2004 neutemeljeno zavrnilo.

Ob presoji, da se zaradi nadaljevanja dela po 31.8.2003 šteje, da je tožnik že s 1.3.2003 sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, bi moralo sodišče pri odločanju o še spornem delu zahtevka upoštevati na obravnavi pred sodiščem prve stopnje dne 29.9.2004 med strankama izrecno ugotovljeno nesporno dejstvo, da je bil tožnik na podlagi izdane začasne odredbe v delovnem razmerju pri toženi stranki do 31.5.2004, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, torej na drugi podlagi, ki ni bila predmet tega spora.

Do navedenega datuma je bil torej tožnik v skladu z zahtevkom upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 26.2.2003. Za čas od 1.6.2004 dalje pa glede na nesporno prenehanje delovnega razmerja med sodnim postopkom na drugi pravni podlagi (kar je bilo ugotovljeno med postopkom), njegov zahtevek ni bil utemeljen.

Glede na povedano je sodišče v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP reviziji delno ugodilo in izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo. Pri tem je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP na novo odločilo o stroških vsega postopka.

Ker tožnik ni uspel z manjšim delom zahtevka in to iz razlogov, ki so nastali naknadno med sodnima postopkom, pa zato tudi niso nastali posebni stroški, mu je tožena stranka na podlagi določbe tretjega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti celotne stroške postopka. Upoštevaje veljavno odvetniško tarifo je tožnik poleg že pravnomočno dosojenih 101.263 SIT upravičen iz naslova stroškov postopka pred prvostopnim sodiščem še do plačila zneska 292.722 SIT z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, ter do plačila zneska 108.840 SIT iz naslova povrnitve stroškov za vložitev pritožbe (49.440 SIT) in revizije (59.400 SIT).