Jedro

Ločitvenemu upniku ni treba dokazati prezadolženosti dedičev, mora pa zadostiti dvema pogojema, in sicer: (1) da predlog (za ločitev zapuščine) vloži v treh mesecih od uvedbe dedovanja, in (2) da za verjetno izkaže svojo terjatev.

Vprašanje, ali bo sporni del nepremičnine v celoti predmet zapuščine ali pa bo upoštevana kupoprodajna predpogodba in bo prešel iz zapuščine, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisen obseg zapuščine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I., IV. in VI. točki izreka) potrdi.

II. Pritožniki krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 4. 9. 2020 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je zahtevo za ločitev zapuščine upnika A. A. zavrnilo (list. št. 81). Po upnikovi pritožbi je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 2002/2020 z dne 10. 12. 2020 pritožbi ugodilo ter sklep o dedovanju v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (list. št. 112). Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku na predlog upnika za izpolnitev njegove terjatve do zapustnice, to je izstavitve zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice pri nepremičnini, od premoženja dedičev ločilo zapustničino zapuščino, ki je v izreku sklepa opredeljena, ter dedičem prepovedalo razpolaganje s tem ločenim premoženjem, dokler upnik ne bo dobil izpolnjene svoje terjatve (I. točka izreka). V preostalem delu, to je za denarno terjatev in pridobitev lastninske pravice po zakonu, je upnikov predlog za ločitev zapuščine zavrnilo (II. točka izreka). Upniku ali dediču, ki želi, da sodišče opravi dodaten popis in cenitev premoženja po izvršitelju ali notarju, je naložilo založitev predujma (III. točka izreka). Ločitvenemu upniku A. A. je naložilo, da v 30 dneh sproži pravdni postopek za izpolnitev njegove terjatve (IV. točka izreka), odločilo, da dediči krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo (V. točka izreka) in zapuščinski postopek prekinilo (VI. točka izreka).

2. Iz podatkov spisa izhaja, da je imela zapustnica tri sinove ter da se je dedič B. B. dediščini odpovedal (B7). Pritožbo kljub temu vlagajo vsi trije zapustničini sinovi, navedeni kot dediči, zoper I., IV. in VI. točko izreka izpodbijanega sklepa. V zvezi s I. točko izreka opozarjajo, da sodišče prve stopnje pri ločitvi ni zajelo vsega znanega premoženja zapustnice, saj so dediči na naroku 22. 4. 2021 pojasnili, da je bila zapustnica tudi lastnica vozila in motorja ter so predložili ustrezne dokaze, zato je sklep v tej točki nepravilen že iz tega razloga. Navajajo, da sta zapustnica in ločitveni upnik s predpogodbo o prodaji in nakupu z dne 22. 2. 2007 prevzela zgolj obveznost kasneje skleniti glavno pogodbo, pri čemer se je rok iz 33. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iztekel v šestih mesecev od sklenitve predpogodbe, v tem času pa pogodba ni bila sklenjena. Že z jezikovno razlago je mogoče razbrati, da predpogodba ne predstavlja glavne pogodbe, ter je sodišče v tem delu nepravilno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tudi če bi predpogodbo po vsebini šteli za prodajno pogodbo po 435. členu OZ, je v skladu z določbo 350. člena OZ terjatev za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastarala. Zato je sodišče zmotno štelo, da je obstoj terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine za verjetno izkazan. Sodišče se v zvezi z ugovorom zastaranja tudi ni opredelilo. Navajajo, da pogodba ne more veljati, saj pritličje obstoječe hiše in en del parcele nista samostojna stvar ter ne moreta biti predmet prenosa, niti morebitne solastninske pravice. Tudi v tem delu je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa je v IV. točki izreka nepravilno naložilo ločitvenemu upniku, da mora sprožiti pravdni postopek za izpolnitev oziroma za zavarovanje svoje terjatve. Sodišče je tudi nepravilno prekinilo postopek, saj za takšno ravnanje ne obstaja pravna podlaga v 210. in 212. členu Zakona o dedovanju (ZD), po 205. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa se postopek lahko prekine izključno v primerih, ki jih našteva zakon in v obravnavanem primeru tudi to določilo ne pride v poštev. Poleg tega sodišče ni obrazložilo, zakaj je prekinilo zapuščinski postopek, ter je podana tudi postopkovna kršitev. Dediči predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zahtevo za ločitev zapuščine ločitvenega upnika zavrne, podredno, da zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje, ter priglašajo pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo ločitveni upnik predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s 143. členom ZD lahko zapustnikovi upniki v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. Po utrjenem stališču sodne prakse ločitvenemu upniku ni treba dokazati prezadolženosti dedičev,1 mora pa zadostiti dvema pogojema, in sicer: (1) da predlog vloži v zgoraj navedenem roku in (2) da za verjetno izkaže svojo terjatev.2

6. Tudi v ponovljenem postopku ni sporno in pritožbeno ni izpodbijano, da je ločitveni upnik predlog za ločitev zapuščine podal v zakonsko določenem trimesečnem roku. Za dediče pa je sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za verjetno izkazal obstoj terjatve do zapustnice iz naslova izstavitve zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na delu sporne nepremičnine, ki je bil predmet kupoprodajne predpogodbe (C2).

7. Pritožbena navedba, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje nepravilna iz razloga, ker ni zajelo vsega znanega premoženja zapustnice, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je na naroku 22. 4. 2021 (list. št. 123) ugotovilo, da zapuščina obsega nepremično premoženje, med drugim tudi nepremičnino, katere del je bil predmet kupoprodajne predpogodbe (C2), ter denarna sredstva. Na tem naroku so dediči vložili dokazilo o lastništvu vozila (B8) in kupoprodajno pogodbo za motor (B9). Za navedeno premoženje sodišče na tem naroku (še) ni ugotovilo, da sodi v zapuščino. Tudi če bi to premično premoženje sodišče moralo zajeti v obseg zapuščine, pritožba v tem delu ni utemeljena iz razloga, ker dediči ne izkazujejo pravnega interesa zanjo. Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.3 S tem, ko sodišče prve stopnje navedenih premičnih stvari ni zajelo v obseg zapuščine, ki jo je ločilo od premoženja dedičev, ti niso pravno in ekonomsko v težjem položaju, nasprotno, so v boljšem položaju, saj bi ob soglasju vseh dedičev s tem premoženjem lahko razpolagali.4 Ločitveni upnik je tisti, ki je imel pravni interes, da bi takšen pritožbeni ugovor podal. 8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje v 9. točki, in sicer, da kupoprodajna predpogodba (C2) po svoji vsebini predstavlja veljavno glavno pogodbo oziroma veljavni zavezovalni pravni posel. K temu je dodati, da pogodba za verjetno vsebuje vse sestavine kupoprodajne pogodbe, to je predmet pogodbe, ceno, način plačila, posebej je določen prevzem dela kupljene nepremičnine v last in posest, v 5. členu pogodbe je izrecno dogovorjeno tudi, da stroške zemljiškoknjižnega prenosa plača kupec. Dogovor je bil izveden, saj je ločitveni upnik kupnino plačal in posest nepremičnine neprerekano nastopil 22. 2. 2007. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da predmet pogodbe ni bila samostojna stvar. Predmet pogodbe je določen v prvem in drugem členu, in sicer je zapustnica ločitvenemu upniku prodala pritličje obstoječe hiše v izmeri 59 m2, dvorišče v izmeri 171 m2 in travnik v izmeri 231 m2, kar sta opredelila kot obstoječe pritličje in parcelo del za hišo po obstoječih gabaritih in od spredaj. Ni res, da se takšen del nepremičnine ne more samostojno prenašati, še posebej, ker gre za pritličje hiše, kar za verjetno kaže na dejansko etažno lastnino. Ali gre za dejansko etažno lastnino ali morebiti za solastnino, pa bo moral ločitveni upnik z dediči urediti v ustreznih sodnih postopkih, če med njimi ne bo prišlo do dogovora. Pritožbeno sodišče dodaja, da iz kupoprodajne predpogodbe izhaja, da sta zapustnica kot prodajalka in ločitveni upnik kot kupec zavezovalni pravni posel v pisni obliki sklepala na podlagi v naprej pripravljenega obrazca in sta bila na natisnjeno besedilo do neke mere vezana. Sam naslov kupoprodajna predpogodba pa ne sme motiti, saj je bistvena vsebina pravnega posla, ki z verjetnostjo kaže na sklenitev kupoprodajne pogodbe v pisni obliki za v njej opredeljeni del nepremičnine.

9. Pritožbena navedba, da se sodišče do ugovora zastaranja ni izreklo, ne drži, saj se je izreklo v 10. točki ter pritožbeno sodišče taki obrazložitvi v celoti pritrjuje. Drži pritožbena navedba, da terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo po določilih OZ zastara v desetih letih. Iz kupoprodajne predpogodbe izhaja, da naj bi ločitveni upnik kupljeno nepremičnino prevzel v last in posest nastopil po plačilu celotne kupnine, najkasneje do 1. 10. 2007, kot sam navaja pa že 22. 2. 2007, kar pomeni, da po 22. 2. 2017 terjatev na izstavitev listine lahko zastarala. A gre pritrditi sodišču prve stopnje, da terjatev še vedno obstoji, samo spremenila se je v naturalno terjatev, saj jo dediči, na katere je prešla po smrti zapustnice, lahko kadarkoli veljavno izpolnijo.5 Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo verjeten obstoj terjatve. Ker pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe v zvezi s I. točko izreka sklepa, to je o ločitvi zapuščine od premoženja dedičev, je pravilna tudi odločitev v IV. točki izreka o napotitvi ločitvenega upnika na pravdni postopek zaradi izpolnitve njegove terjatve.

10. Pravna teorija je zavzela stališče, da je prekinitev zapuščinskega postopka med trajanjem separacije lahko pravno sporna ter da ne gre za prekinitev po določbah po 210. ali 212. členu ZD, kar pritožba pravilno izpostavlja. ZD določb o prekinitvi zapuščinskega postopka ob odreditvi ločitve zapuščine nima, prav tako ne pride v poštev 205. člen ZPP. Kot primernejša se ponuja rešitev o prekinitvi zapuščinskega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja in po 1. alineji 206. člena ZPP. Ko je terjatev še sporna, je taka rešitev najbrž neproblematična,6 kar je primer tudi v obravnavanem postopku. Vprašanje ali bo sporni del nepremičnine v celoti predmet zapuščine ali pa bo upoštevana kupoprodajna predpogodba in bo prešel iz zapuščine, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisen obseg zapuščine. Zato je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo. Pritožba utemeljeno zatrjuje, da sodišče te svoje odločitve ni obrazložilo, a je glede na to, da gre za pravilno uporabo zakonskih določil, navedeno pomanjkljivost lahko saniralo pritožbeno sodišče z dopolnitvijo obrazložitve.

11. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12. Ker dediči s pritožbo niso uspeli, nosijo svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP).

1 VSL sklepi I Cp 1077/2015, II Cp 1953/2015, II Cp 224/2016, I Cp 1281/2016, II Cp 1953/2019 in drugi. 2 Prim. Ločitev zapuščine, dr. Ana Božič Penko, vrhovna sodnica, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Pravosodni bilten 2/2012 in Ločitev zapuščine, prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Pravosodni bilten 2/2016. Prim. tudi Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 237, 238. 3 VSRS II Ips 253/2012. 4 Prim. 132. člen v povezavi s prvim odstavkom 145. člena ZD. 5 VSRS II Ips 205/2012, VSC Cp 415/2014. 6 Prim. Ločitev zapuščine, dr. Ana Božič Penko, vrhovna sodnica, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Pravosodni bilten 2/2012.