Jedro

Pri dolžniku je bila ugotovljena poklicna bolezen po 4. členu v zvezi s 1. členom ZOPDA, ki je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v času proizvodnje, uporabe in odstranjevanja azbestnih izdelkov (1. člen ZOPDA). ZOPDA izplačila odškodnine po 5. členu ne pogojuje z ugotovljeno invalidnostjo.

Dolžnik nima statusa invalida niti njegove življenjske funkcije zaradi poklicne bolezni (kot to izhaja iz Odločbe Vlade RS z dne 14. 6. 2018) niso zmanjšane. Zato odškodnine, ki mu je bila priznana po določbah ZOPDA, ni mogoče šteti kot prejemek po 2. točki 101. člena ZIZ, saj je pravica do tega prejemka pogojena s prej ugotovljeno in priznano invalidnostjo.

Zakonodajalec te odškodnine ni določil kot prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe, čeprav bi glede na ureditev v 101. členu ZIZ to moral storiti, v kolikor bi bil njegov namen takšen.

Namen določb 101. (in 102. člena ZIZ) je zagotoviti eksistenčni minimum dolžnika oziroma njegovo socialno varnost in socialno varnost oseb, ki jih mora dolžnik preživljati ter omogočiti nadaljnje poslovanje dolžnika. Poudarjen je torej socialni oziroma premoženjski status dolžnika. Iz izvršbe so tako izvzeti prejemki, ki mu ta status zagotavljajo oziroma zagotavljajo ohranjanje zaposlitve ali dejavnosti, s katero se dolžnik ukvarja. Odškodnina po ZOPDA zato ni primerljiva z nobenim od prejemkov iz 101. člena ZIZ, niti po vsebini niti namenu, zaradi katerega osebe te prejemke prejemajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika A. A. (p. d. 184), za izločitev premoženja iz stečajne mase zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu stečajnega dolžnika za izločitev premoženja iz stečajne mase ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za izločitev odškodnine za opravljanje dela z azbestom v višini 9.942,07 EUR, ki sta mu jo nakazala Republika Slovenija in bivši delodajalec, iz stečajne mase, ker je ocenilo, da navedena odškodnina ne predstavlja prejemka iz 2. oziroma 11. točke prvega odstavka 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je preozko razlagalo določbo 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. in 11. točko prvega odstavka 101. člena ZIZ, češ da je treba upoštevati teleološko razlago. Namen tega določila naj bi bil, da se iz stečajne mase izločijo odškodnine, prejete za škodo, ki jo je utrpel stečajni dolžnik kot posledico poškodbe oziroma bolezni. Navaja, da je dolžnik prejel odškodnino zaradi utrpele poklicne bolezni – plevralni plaki, ki je najtežja oblika verificirane poklicne bolezni v skladu s Pravilnikom o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine ter upoštevajoč Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom. Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom pri Vladi RS je s tem v zvezi izdala dokončno in pravnomočno odločbo z dne 14. 6. 2018. Pritožnik nadalje navaja, da določila ZFPPIPP ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb. Drugačna interpretacija bi bila v nasprotju s pravno državo (2. člen Ustave RS), načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS).

6. ZIZ-1 v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, kar pomeni, da teh ni mogoče širiti preko naštetih. Tako so iz izvršbe med drugim izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobi oseba na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije, ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Invalidnost je po 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. O invalidnosti in pravicah iz tega naslova odloči invalidska komisija (175. člen ZPIZ). Pravice iz invalidskega zavarovanja se podelijo osebam, katerih delovne zmožnosti so zmanjšane zaradi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije, z namenom, da se jim omogoči nadaljnje opravljanje dela in socialna varnost, ki bi bila zaradi sprememb v zdravstvenem stanju teh oseb lahko prizadeta.

7. Dolžnik nima statusa invalida niti njegove življenjske funkcije zaradi poklicne bolezni (kot to izhaja iz Odločbe Vlade RS št. ... z dne 14. 6. 2018) niso zmanjšane. Zato odškodnine, ki mu je bila priznana po določbah Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ni mogoče šteti kot prejemek po 2. točki 101. člena ZIZ, saj je pravica do tega prejemka pogojena s prej ugotovljeno in priznano invalidnostjo.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da predmetna odškodnina ne predstavlja sredstva, pridobljenega za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali na fitosanitarnem področju, na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode, saj se ta sredstva prizadetim osebam izplačuje z namenom čimprejšnjega varnega bivanja in/ali ponovnega izvajanja dejavnosti, ki je bila prizadeta zaradi škodnega dogodka.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da odškodnine, ki je bila priznana dolžniku po ZOPDA, ne moremo uvrstiti v nobeno od kategorij prejemkov iz 2. in 11. točke 101. člena ZIZ.

10. Razlaga sodišča prve stopnje tudi ni v nasprotju s pravno državo (2. člen Ustave RS), načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), kot to trdi pritožnik. Pri tem pa niti ne pojasni, v kakšnem smislu naj bi bila navedena razlaga v nasprotju z načeli sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in načelom jasnosti in določnosti pravnih norm kot prvinami pravne države1. Prav tako ne obrazloži, v čem naj bi bil njegov položaj v bistvenem podoben položajema iz 2. in 11. točke 101. člena ZIZ v smislu zatrjevane kršitve enakosti pred zakonom in zakaj naj bi prišlo do kršitve načela enakega varstva pravic. Glede na navedeno in ker namenska razlaga določb 2. in 11. točke 101. člena ZIZ, za kakršno se zavzema pritožnik, ni sprejemljiva in širjenje prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe preko tistih, ki so navedeni v 101. členu ZIZ, ni dopustno, pa se pojavi vprašanje, ali je ustavno dopustna ureditev, ki odškodnine po ZOPDA ne izvzema iz izvršbe.

11. Pri dolžniku je bila ugotovljena poklicna bolezen po 4. členu v zvezi s 1. členom ZOPDA, ki je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v času proizvodnje, uporabe in odstranjevanja azbestnih izdelkov (1. člen ZOPDA). ZOPDA izplačila odškodnine po 5. členu ZOPDA, kot že navedeno, ne pogojuje z ugotovljeno invalidnostjo. Gre za posebno odškodnino, namenjeno odpravljanju posledic dela z azbestom osebam, ki so zaradi tega zbolele za eno izmed poklicnih bolezni iz 4. člena ZOPDA in ki so pridobile mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Odškodnina se prizna pod še določenimi drugimi pogoji in sicer v pavšalnem znesku. Znesek odškodnine je odvisen od pričakovanja razvoja bolezni, od zmanjšanja življenjskih funkcij (nepomembno zmanjšanje, lažje stopnje, srednje stopnje, težje stopnje) ter od starosti upravičencev (drugi odstavek 6. člena ZOPDA). Zakon je tem osebam priznal tudi pravico do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni pa zakonodajalec te odškodnine določil kot prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe, kar bi glede na ureditev v 101. členu moral storiti, v kolikor bi bil to njegov namen. Vrsta in narava prejemkov, ki so navedeni v 101. členu ZIZ ter namen, zaradi katerega so iz izvršbe izvzeti, pa ne omogoča zaključka, da je 101. člen ustavno neskladen, ker zgoraj navedena odškodnina ni navedena med prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti. Namen določb 101. (in 102. člena ZIZ) je zagotoviti eksistenčni minimum dolžnika oziroma njegovo socialno varnost in socialno varnost oseb, ki jih mora dolžnik preživljati ter omogočiti nadaljnje poslovanje dolžnika. Poudarjen je torej socialni oziroma premoženjski status dolžnika. Iz izvršbe so tako izvzeti prejemki, ki mu ta status zagotavljajo oziroma zagotavljajo ohranjanje zaposlitve ali dejavnosti, s katero se dolžnik ukvarja. Odškodnina po ZOPDA tako ni primerljiva z nobenim od prejemkov iz 101. člena ZIZ, niti po vsebini niti namenu, zaradi katerega osebe te prejemke prejemajo. Prav tako iz izvršbe ni izvzeta odškodnina iz naslova izgube ali zmanjšanja delovnih sposobnosti. Omejen je le znesek, do katerega je na to odškodnino mogoče seči (prvi odstavek 102. člena ZIZ). ZIZ je v tretjem odstavku 102. člena (z novelo ZIZ-K) posebej uredil izvršbo na prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka, na katere je mogoče seči z izvršbo do določenega zneska in samo za poplačilo nekaterih terjatev. Vendar tudi veteranski dodatek po vsebini in namenu, zaradi katerega se izplačuje, ni primerljiv z odškodnino, ki jo je prejel dolžnik, saj zagotavlja socialno varnost tistim veteranom, ki imajo nižji premoženjski status.

12. Ker torej prejemki iz 101. člena ZIZ niso primerljivi z odškodnino po ZOPDA, niti po vsebini niti namenu, pritožbeno sodišče v sprejeti odločitvi ne vidi kršitve načela enakosti pred zakonom.

13. Kadar pride do zakonodajalčevega posega v ustavno varovana upravičenja posameznikov, je potrebno tehtanje, ali so ukrepi, določeni v zakonu, skladni z njegovim namenom. Zakonodajalec lahko posega v ustavno varovane pravice oziroma položaje posameznikov le, če s tem uresniči nek drug ustavno dopusten cilj in le, kolikor je to neogibno potrebno za uresničevanje zakonodajalčevega cilja. Pri tem mora biti obseg prizadetosti varovane dobrine v sorazmerju z vrednostjo zastavljenih zakonodajnih ciljev.2

14. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999 poudarilo, da v izvršilnem pravu ne gre za to, da bi moral zakon zagotoviti ravnovesje položajev strank, saj je namen izvršilnega postopka zagotoviti izpolnitev obveznosti do upnikov. Zato je v izvršilnem postopku treba prvenstveno upoštevati interes upnikov v zagotovitvi učinkovitosti izvršbe, ob hkratnem zagotavljanju ustavnega načela socialne varnosti (2. člen Ustave RS) ter pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS).

15. Navedeno velja tudi za postopek osebnega stečaja, saj se ta vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glavni cilj postopka osebnega stečaja je torej čim boljše (sorazmerno) poplačilo upnikov. Takšen cilj pa po presoji pritožbenega sodišča opravičuje poseg v pravico dolžnika do odškodnine, ki jo je prejel na podlagi ZOPDA. Vprašanje, do katere višine in za katere terjatve je mogoče ali ustavno dopustno poseči nanjo v smislu 102. člena ZIZ, pa ni predmet tega pritožbenega preizkusa.

16. Odločitev sodišča prve stopnje se ob povedanem izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. Komentar Ustave RS, Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana 2019, str. 40 in nasl. 2 Ibidem, str, 42.