Jedro

Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.

Po določilu prvega odstavka 633. člena OZ mora naročnik izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Da mora podjemnika obvestiti o konkretnih napakah, potrjuje tudi sodna praksa. To je logično, saj podjemnik, ki ni obveščen o tem, kaj za naročnika predstavlja napako, napake ne more odpraviti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Toženka sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožnici v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

_Izpodbijana sodba_

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.361,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh posameznih zneskov (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 1,25 EUR ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 196,62 EUR s pripadki, je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je toženki naložilo, da povrne tožnici njene pravdne stroške v znesku 686,45 EUR s pripadki.

2. Svojo odločitev je oprlo na sledeča pravna odločilna dejstva: (1) da je toženka pri tožnici na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju (v prilogi A2) naročala prevode različnih dokumentov, tožnica pa ji je za opravljene storitve izdajala račune; (2) da je za opravljene storitve prevodov iz slovenskega v srbski, hrvatski in romunski jezik tožnica toženki izstavila dva računa in sicer dne 31. 3. 2019 v znesku 1.361,62 EUR z zapadlostjo 30. 4. 2019 (A3), dne 30. 4. 2012 pa v znesku 196,92 EUR z zapadlostjo 30. 5. 2019 (A4); (3) da je toženka 28. 6. 2019 tožnici plačala 196,92 EUR, več pa ne; (4) da toženka izdelane prevode tožnice še vedno uporablja na svoji spletni strani (A5-A7) in med drugim (5) da je tožnica toženki naročene prevode izročila 5. 3. 2019 (14. točka obrazložitve).

3. Upoštevajoč zgoraj povzeta dejstva je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugovor toženke, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zato, ker je tožnica delo opravila z napakami, pa je zavrnilo iz dveh razlogov: (1) ker da toženka napak ni konkretizirala in (2) ker ni podala konkretnih trditev o tem, kdaj naj bi napake grajala.

_**Pritožba toženke in odgovor tožnice**_

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Izpodbijala jo je v I. in III. točki izreka. Navedla je, da uveljavljala vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani del sodbe spremeni njej v prid, podrejeno pa, da jo v tem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

_**K odločitvi o pritožbi**_

6. Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_**Posebnosti postopka za spore majhne vrednosti**_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

8. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

_**Odgovori na odločilne pritožbene navedbe**_

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zato, ker ni kot priče zaslišalo pri toženi stranki zaposlene delavke A. A., bistveno kršilo procesno določilo ZPP, ni utemeljen. Predlog za zaslišanje te priče je toženka med postopkom pred sodiščem prve stopnje med drugim podala v prid sledečim trditvam: „Storitve so bile opravljene pomanjkljivo, zaradi česar je dolžnik nemudoma ugovarjal in napake grajal pri upniku“ (v ugovoru zoper izdan sklep o izvršbi) in: “Toženka vztraja pri svojih navedbah iz ugovora, da je zaradi pomanjkljivo opravljenih prevajalskih storitev ugovarjala in napake grajala pri tožniku, brž ko je bil pregled po običajnem teku mogoč. Napake je po telefonu grajala A. A., zaposlena pri toženki, kar bo sama potrdila na zaslišanju ... A. A. je tožnika po telefonu obvestila o nepopolnih prevodih in napakah, nato pa v zadevi ni ponovno urgirala, saj je bila prepričana, da bo tožnica napake ... odpravila. Kot je razvidno iz predložene elektronske komunikacije, enako pa bo potrdila A. A. na zaslišanju, se je toženka z napakami seznanila šele konec aprila, ko so jo na to opozorile osebe, s katerimi poslovno sodeluje ...“

10. V zvezi s konkretizacijo napak je sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe med drugim zapisalo, (1) da niti trditvena polaga toženke niti elektronska korespondenca med pravdnima strankama ne zadostujeta za izkaz obstoja napak, (2) da toženka ni podala dovolj konkretiziranih navedb o sami napaki prevoda, saj napake sploh ni določno opredelila, (4) da ni navedla, kakšne konkretne pomanjkljivosti prevod ima, (5) da ni navedla, kje natančno oziroma v katerem delu prevoda se nahajajo zatrjevane pravopisne oziroma slovnične ter vsebinske napake, (6) da ni navedla obsega napak (7) da ni navedla za kako resne napake gre in (8) da toženka ni navedla, v kolikšni meri napake vplivajo na kvaliteto prevoda, torej ali gre za samo malenkostne pravopisne napake v smislu vejic in pik, ali gre za večje, tehtne napake, ki spreminjajo sam pomen prevoda. Presodilo torej je, da toženka ni podala zadostnih trditev, da ima opravljena storitev tožnice sploh napako. Da je ta presoja napačna, pa iz pritožbe ne izhaja.

11. Iz zgoraj povzetih navedb toženke v ležečem tekstu se zdi, da meni, da ji napak ni treba konkretizirati, ker bo o njih na glavni obravnavi izpovedovala kot priča zaslišana A. A. Vendar to njeno pravno stališče (če je tako) je pravno zmotno.

12. Po določilu prvega odstavka 633. člena OZ mora naročnik izvršeno delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Da mora podjemnika obvestiti o konkretnih napakah, potrjuje tudi sodna praksa1. To je logično, saj podjemnik, ki ni obveščen o tem, kaj za naročnika predstavlja napako, napake ne more odpraviti.

13. Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva, ki so njej v prid. Tožnica trditve, ki podpirajo tožbeni zahtevek, toženka pa ugovore, s katerimi nasprotuje tožbenim trditvam. Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov. O tem ne v teoriji ne v sodni praksi2 ni spora. Zato morebitnih konkretnih vrzeli v prevodu, o katerih bi eventualno izpovedovala priča A. A., sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti toženkinega ugovora, ne bi smelo upoštevati. Iz tega sledi, da sodišče prve stopnje s tem, ko je predlog za zaslišanje A. A. kot neutemeljen zavrnilo, ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve. Razlogi, ki jih navedlo za presojo, da zaslišanje priče A. A. ni potrebno, pa glede na navedeno na drugačno odločitev o pritožbi niso pomembni. Zato tudi ni pomembno, da je zaslišalo strani tožnice predlagano pričo B. B., katere izpovedi v sodbi na nobenem mestu niti omenilo ni.

14. Kot rečeno, je sodišče prve stopnje presodilo, da iz trditvene podlage toženke ni razvidno, kaj, kakšne napake in pomanjkljivosti toženka prevodom sploh očita. Zato se je po nepotrebnem dokazno opredeljevalo do vprašanja, ali je prevod hiben. Zapisalo npr. je, (1) da toženka prevode še vedno uporablja na svoji spletni strani, iz česar izhaja, da jih ni ocenila kot neuporabne in (2) da je življenjsko povsem nelogično, da bi toženka prevode uporabljala, če z njimi ne bi bila zadovoljna, (3) v 14. točki obrazložitve pa je celo povzelo elektronsko korespondenco med pravdnima strankama in sicer e - sporočilo priče A. A. z dne 23. 4. 2018 ali so prevodi v redu in odgovor gospoda C. C. z dne 25. 4. 2019, da ima prevod nekaj slovničnih in vsebinskih napak.

15. Sodišče prve stopnje je torej ugodilo tožbenemu zahtevku (med drugim tudi) zato, ker toženka zatrjevanih napak ni konkretizirala. Iz tega sledi, da je njen ugovor o napakah opravljenega dela ocenilo za nesklepčen. Zato s pritožbo ne bi mogla uspeti niti v primeru, če bi napake, (ki jih v trditveni podlagi ni konkretizirala), grajala pravočasno. Glede na navedeno se do tistih pritožbenih navedb, v katerih pritožnica utemeljuje svoje stališče, da je napake pravočasno grajala, pritožbeno sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360.člena ZPP).

16. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP).

17. Proti odločitvi o stroških postopka se je toženka le posledično pritožila. Ker pa pritožba proti odločitvi o glavni stvari ni utemeljena, ni utemeljena niti proti odločitvi o pravdnih stroških.

_**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**_

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke ni utemeljena zato, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

19. Za sestavo odgovora na pritožbo pa je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona priznalo tožnici po tar. št. 21/1 OT 250 točk, za materialne stroške po tar. št. 11/3 OT pa 2 odstotka od tega, kar je skupno 255 točk, upoštevajoč 22 odstoten DDV pa 311,10 točk. To pa ob vrednosti točke na današnji dan (0,60 EUR) znaša 186,66 EUR. Če teh stroškov toženka tožnici ne bo poravnala v 8 dneh od prejema sodbe, pa ji bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

1 Primerjaj odločbe: VSL I Cpg 230/2018 z dne 19. 6. 2019, I Cpg 1389/2015 z dne 11. 2. 2016 in druge. 2 Primerjaj odločbe VSL, npr: I Cpg 640/2020 z dne 4. 2. 2021, I Cpg 278/2019 z dne 15. 3. 2020, I Cpg 704/2019 z dne 25. 2. 2020 in druge