- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 658/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.658.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Rok za izpolnitev obveznostiAli je osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti prekratek in ali predstavlja razlog za preprečitev izvršbe?
- Utemeljenost ugovoraAli je ugovor dolžnice, ki priznava obveznost, a navaja, da je rok za izpolnitev prekratek, utemeljen?
- Izvršilni naslovAli je sporazum strank pred sodiščem veljaven izvršilni naslov?
- Razlogi za preprečitev izvršbeKateri razlogi po 55. členu ZIZ lahko preprečijo izvršbo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Navedbe, da je rok za izpolnitev obveznosti prekratek, ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Izrek
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
Obrazložitev
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžničine nepremičnine. Stroške upnika je odmerilo na 17.480,00 SIT.
Zoper sklep je ugovarjala dolžnica. V laični vlogi navaja, da je osemdnevni rok prekratek. Dalje pravi, da obveznost do dolžnika priznava, vendar je možnost izpolnitve v tako kratkem roku nemogoča. Dolžnica zaključuje, da je pradlagala sklenitev dogovora k pogodbi.
Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.
Ugovor kot pritožba je neutemeljen.
Pritožbeno soglaša z odločitvijo prvega sodišča, da je ugovor neutemeljen. Prvo sodišče je izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma strank pred sodiščem, kar predstavlja veljaven izvršilni naslov.
Dolžnica v ugovoru ne navaja nobenega dejstva, ki bi lahko predstavljalo razlog, ki bi preprečeval izvršbo (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnica v ugovoru dolg zgolj priznava ter navaja, da je rok za poravnavo terjatve prekratek. Obenem pa predlaga sklenitev dodatka k pogodbi. Navedeno pa seveda ne predstavlja nobenega ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ in na podlagi tega sodišče ugovoru ne more ugoditi. Morebitno pogajanje med strankama pa je njuna stvar, njen predlog za sklenitev dodatka pa na tek izvršilnega postopka ne more vplivati.
Ker je ugovor kot pritožba neutemeljen in prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. tč.
365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).