Jedro

V primeru, ko je izrek v nasprotju z obrazložitvijo je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 13. točki 354. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, odločba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo spremenjenemu subsidiarnemu zahtevku tožnika, zavrnilo pa je primarni zahtevek. Ugotovilo je, da je tožnik sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s tožencem in mu delovno razmerje ne more prenehati na podlagi bianco podpisane izjave, ki nima datuma. V taki izjavi ni vsebovana prava volja izjavitelja, zato je bilo treba subsidiarnemu zahtevku ugoditi. Med tožnikom in tožencem pa ni bila podpisana pogodba o zaposlitvi, zato delovno razmerje z njim ni bilo sklenjeno. Ker delovno razmerje ni nastalo, tudi ni moglo biti zakonito odpovedano, zato je primarni zahtevek zavrnilo.

Na pritožbo tožnika in obeh tožencev je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika v celoti ugodilo, pritožbi tožencev pa delno ugodilo in je izpodbijano odločbo v točki 1. in 2. tako spremenilo, da je ugodilo modificiranemu primarnemu zahtevku. Razveljavilo je sklepa direktorja in ugotovilo, da tožniku pri tej toženi stranki ni prenehalo delovno razmerje in da še traja. Odločilo je, da je navedena toženka dolžna tožnika poklicati na delo. V izreku o stroških je vzdržalo izpodbijano odločbo v veljavi.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje sta pravočasno vložila revizijo toženca zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, naj revizijsko sodišče odločbo nižjega sodišča tako spremeni, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

Navajala sta, da je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, iz katere izhaja, da ni razlogov za ugotovitev, da je bil tožnik v delovnem razmerju s tožencem, z izrekom odločbe pa je ugotovilo drugače. Pogodba o zaposlitvi je konstitutivni element delovnega razmerja, saj 11. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) določa, da sklene delavec delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker taka pogodba ni bila sklenjena, se šteje, da delovno razmerje ni nastalo. Prvi odstavek 12. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa, da delavec ne more začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Ta določba zavezuje delavca in ne delodajalca. Kakšno težo daje zakon sklenitvi te pogodbe, kaže tudi določilo 135. člena ZDR, po katerem je sankcija za nepodpis pogodbe o zaposlitvi, prenehanje delovnega razmerja. Tudi kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije določa, da se s pogodbo o zaposlitvi uredi sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja, ta kolektivna pogodba pa velja za oba toženca. Pogodba, ki jo je drugi toženec sklenil z Republiškim zavodom za zaposlovanje, je nehala veljati, ker pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Tožnik je že ob podpisu izjave o prenehanju delovnega razmerja vedel, da lahko opravi pri drugotožencu le pripravniško prakso in da z njim nikoli ne bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Sodišče ni ugotovilo, da je imela izjava pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bila po splošnih načelih civilnega prava neveljavna. Skladno z določili 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94), sodišče vzpostavi stanje kakršno je bilo pred odločbo, ki je bila razveljavljena. S pogodbo o zaposlitvi se uredi tudi vprašanje delovnega mesta, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, zato bo moralo sodišče odločiti tudi o tem.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP. Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materalnega prava. Kršitve navedene določbe ZPP revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovilo.

Podana pa je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklepa direktorja toženca, na podlagi katerih je tožniku pri tej gospodarski družbi prenehalo delovno razmerje. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da ob nesporni ugotovitvi, da je ... v svojstvu tako direktorja, kot tudi direktorja, s 1.7.1992 razporedil vse svoje delavce, med njimi tudi predlagatelja (tožnika), iz podjetja v podjetje, ni razloga za ugotovitev, da je bil predlagatelj v delovnem razmerju pri udeleženki, od 1.7.1992 do 15.10.1992, ko mu je na podlagi izpodbijanih sklepov nezakonito prenehalo delovno razmerje.

Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tudi, če izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker izrek odločbe nasprotuje njenim razlogom. Iz navedene utemeljitve v izpodbijani odločbi izhaja, da je izrek odločbe v nasprotju z njenimi razlogi. Zato je podana v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb postopka.

Ker je sodišče druge stopnje v izpodbijani odločbi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpisa Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).