Jedro

Četudi so storilci kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja pri vdoru v stanovanjsko hišo lastnika telesno poškodovali, pa so bili obtoženi na podlagi vloženega obtožnega predloga le zaradi kaznivega dejanja po členu 71/1 KZ RS, sodišče v istem postopku ne sme obravnavati dejanja v zvezi s povzročeno telesno poškodbo in se sodba lahko nanaša le na dejanje, ki je predmet obtožbe.

Izrek

Pritožba oškodovanega se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Temeljno sodišče v Kranju, enota v Radovljici obdolžene spoznalo za krive kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 71/1 KZ RS in jim izreklo pogojno obsodbo, v njej pa obdolženima A in B določilo kazen vsakemu 5 mesecev zapora, obdolženemu C pa 4 mesece zapora in preizkusno dobo 2 leti obdolženemu A in 1 leto obdolženima B in C. Oškodovanca je sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, obdolžencem pa v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pritožil oškodovani. V pritožbi navaja, da je sodba pomanjkljiva, ker je bilo obdolžencem sojeno le za vdor v tuje stanovanje, ne pa tudi obdolženemu za hudo telesno poškodbo.

Oškodovanec predlaga, da sodišče to napako popravi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 346. člena ZKP se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeno obtožnici. Ta določba velja na podlagi določbe člena 430 ZKP tudi za postopek, ki teče na podlagi obtoženega predloga, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Obtožni predlog javnega tožilca je bil zoper navedene obdolžence dne 4.6.1992 vložen le zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 71/1 KZ RS in samo glede tega dejanja, ki je bil predmet obtožbe po obtožnem predlogu je lahko prvostopno sodišče vodilo postopek in izreklo sodbo. V kolikor oškodovanec ocenjuje, da je do poškodbe njegove noge prišlo zaradi kaznivega dejanja, bo moral, odvisno od teže poškodbe in načina povzročitve le-te, kazenski postopek sprožiti s prijavo javnemu tožilcu ali vložitvijo zasebne tožbe.

Iz navedenih razlogov sodišča druga stopnje ugotavlja, da pritožba oškodovanca ni utemeljena, zato jo je v skladu z določbo člena 384 ZKP zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.