Jedro

Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov. V primeru posadne listine gre za izjavo, s katero se priznava izvirno, torej na zakonu temelječo pridobitev lastninske pravice (npr. priposestvovanje). Glede na vsebino izjave zemljiškoknjižnih solastnikov, sedaj etažnih lastnikov, ki so sklenili sporazum (predlagateljici priznavajo lastništvo na podlagi pogodb, sklenjenih s tretjimi), je jasno, da ne gre za posadno listino. Tudi ne gre za pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki bi bila podlaga za vpis po tretjem odstavku 40. člena ZZK-1, saj udeleženci sporazuma niso pravni predniki predlagateljice. Zemljiškoknjižno dovolilo lahko namreč izda le pravni prednik.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljice zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani zavrnilo.

Zoper sklep se je pritožila predlagateljica, iz razloga napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se predlagana vknjižba dovoli. Meni, da so razlogi sodišča napačni. Predlog za vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice pri posameznem delu številka 2 v stavbi številka 56 k.o. G., je bil vložen po notarki po pooblastilu predlagateljice 15.11.2011. Predhodno pa je bil v zemljiški knjigi vložen predlog za dokončanje etažne lastnine. Vsi lastniki stanovanj so na podlagi etažnega načrta sklenili 9.9.2011 sporazum o razdružitvi solastnih deležev v dele v etažni lastnini. Sodišče je že izdalo sklep o vpisu dokončanja etažne lastnine. Listina, za katero sodišče ugotavlja, da na njej ni overjen podpis osebe, pa predstavlja le pravni temelj, na podlagi katerega so zemljiškoknjižni lastniki izstavili zemljiškoknjižno dovolilo. Res je pri verigi pogodb treba za vsak prenos predložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist pravnega prednika in mora biti podpis osebe, ki dovoli vpis, overjen, skladno z določbo 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Toda novi tretji odstavek 40. člena ZZK-1C določa, da se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi izjava osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoli vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe. Prodajna pogodba, na kateri podpisi lastnikov niso overjeni, je bila predložena le zaradi dokazovanja pravnega temelja pridobitve, vpis v zemljiško knjigo pa je dovoljen z zemljiškoknjižnim dovolilom vseh zemljiškoknjižnih lastnikov, na katerih je podpis vseh lastnikov tudi overjen. Glede na določbe 147. do 149. člena ZZK-1 bi tako moralo sodišče prve stopnje dovoliti vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je vpis predlagala na podlagi štirih listin, z navedbo da gre za zemljiškoknjižna dovolila. Ker gre v primeru prvih treh listin za kupne pogodbe, ki naj bi izkazovale večkratne zaporedne prenose, je zaključek sodišča prve stopnje, da vpis na njihovi podlagi ni dovoljen, že iz razloga, ker v pogodbi, kjer sta kot prodajalca nastopala J. in S.B., podpis prodajalcev ni overjen in zato ne gre za listino, sposobno za vpis, pravno pravilen, saj je vpis dovoljen le proti osebi, v katere korist je vknjižena pravica, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis in pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, kot v tem primeru, zadnji pridobitelj (predlagateljica) lahko zahteva vknjižbo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (150. in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov, pa jih ne, čemur nenazadnje v pritožbi pritrjuje tudi predlagateljica.

Le ta v pritožbi trdi, da je bila že predlagana etažna delitev in so zemljiškoknjižni lastniki sklenili sporazum o razdružitvi solastnih deležev v dele v etažni lastnini ter je poleg vpisanih solastnikov sporazum sklenila tudi predlagateljica, ki so ji zemljiškoknjižni lastniki izstavili zemljiškoknjižno dovolilo, predhodne pogodbe pa naj bi dokazovale le pravni temelj pridobitve. Toda pravni zaključek, ki ga v nadaljevanju ponuja, ko se sklicuje na tretji odstavek 40. člena ZZK-1, ni pravilen. Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov. V primeru posadne listine gre za izjavo, s katero se priznava izvirno, torej na zakonu temelječo pridobitev lastninske pravice (npr. priposestvovanje). Glede na vsebino izjave zemljiškoknjižnih solastnikov, sedaj etažnih lastnikov, ki so sklenili sporazum (predlagateljici priznavajo lastništvo na podlagi pogodb, sklenjenih s tretjimi), je jasno, da ne gre za posadno listino. Tudi ne gre za pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki bi bila podlaga za vpis po tretjem odstavku 40. člena ZZK-1, saj udeleženci sporazuma niso pravni predniki predlagateljice. Zemljiškoknjižno dovolilo lahko namreč izda le pravni prednik. To narekuje že v Stvarnopravnem zakoniku določeno načelo kavzalnosti (40. in 49. člen ), ter v tem zemljiškoknjižnem postopku tako zahtevo postavlja 36. člen ZZK-1, po katerem se mora zemljiškoknjižnemu dovolilu, če ni vsebovano že v pogodbi, priložiti tudi pogodbo, ko se predlaga vpis v zemljiško knjigo. Zato tudi sklicevanje pritožbe na izdano zemljiškoknjižno dovolilo ni uspešno, stranke sporazuma kot zemljiškoknjižni solastniki v trenutku sklepanja sporazuma (razen predlagateljice) s predlagateljico niso sklenile nobenega zavezovalnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano dovolilo. Tako se izkaže, da pogoji za vpis niso bili izpolnjeni, ter je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (161. člen ZZK-1).