- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Up-922/22
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
15. 9. 2023
SKLEP
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Radmila Novak, Republika Srbija, ki jo zastopa Tajka Golob Obranović, odvetnica v Ljubljani, na seji 15. septembra 2023
sklenil:
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 178/2021 z dne 27. 10. 2021 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. XII Ps 948/2020 z dne 1. 6. 2021 se ne sprejme.
* * *
Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).
Pritožničine vloge, ki jo je opredelila kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZPIZ-2), Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker je presojo izpodbijane določbe predlagala podrejeno. Čeprav pritožnica ni izrecno navedla, da pobudo vlaga podrejeno, tak njen namen jasno izhaja iz vsebine navedb v ustavni pritožbi. Pritožnica namreč navaja, da je 116. člen ZPIZ-2 v neskladju z Ustavo, če bo Ustavno sodišče to določbo razlagalo enako kot sodišča v izpodbijanih odločitvah. ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijane sodne odločitve temeljijo na protiustavnem predpisu, oceno njegove ustavnosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.
dr. Špelca Mežnar Predsednica senata