Jedro

Z vidika vprašanja pristojnosti je pravna narava prve točke izreka prvostopenjske odločbe v celoti v funkciji pravne narave nadaljnje vsebine izreka prvostopenjske odločbe, ki pa v preostalih točkah izreka ureja začasno razporeditev tožnika do ponovno opravljenega izpita in količnik za izračun tožnikove plače, kar je po mnenju Upravnega sodišča RS v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v A po določilu 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

Izrek

Zaradi spora o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Delovnim in socialnim sodiščem v A se zadeva pošlje v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo z dne 7. 4. 1999 na Delovno in socialno sodišče v A zaradi razveljavitve sklepa direktorja Uprave RS za zračno plovbo št. ... z dne 1. 2. 1999 in odločbe št. ... z dne 10. 3. 1999 in na ugotovitev, da je dne 5. 2. 1999 tožniku neupravičeno prenehalo dovoljenje za delo na delovnem mestu radarskega kontrolorja letenja, nato pa je vložil še tožbo z dne 9. 4. 1999 na Delovno in socialno sodišče v A zaradi razveljavitve odločbe istega organa št. ... z dne 5. 2. 1999 in odločbe št. ... z dne 29. 3. 1999. Delovno in socialno sodišče v A je v zadevi Pd ... izdalo sklep z dne 17. 9. 2004, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na: - razveljavitev sklepa št. ... z dne 1. 2. 1999 o prenehanju dovoljenja za delo, - razveljavitev odločbe št. ... z dne 10. 3. 1999, - razveljavitev prve točke odločbe št. ... z dne 5. 2. 1999 in - razveljavitev dela odločbe št. ... z dne 29. 3. 1999, s katero je bila ta prva točka prvostopne odločbe potrjena, ter - v delu na ugotovitev, da je dne 5. 2. 1999 tožniku neupravičeno prenehalo dovoljenje za delo na delovnem mestu radarskega kontrolorja letenja.

Delovno in socialno sodišče v A je zadevo v zgoraj navedenih delih odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču RS, za preostali del tožbenega zahtevka pa je postopek prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS. Sklep Delovnega in socialnega sodišča v A z dne 17. 9. 2004 je pravnomočen; Upravno sodišče RS je tožniku vročilo odgovora tožene stranke z dne 30. 4. 2004 in 31. 5. 2004 na tožbo in tožnik ni odgovoril. Zaradi tega je sodišče štelo, da tožnik v upravnem sporu izpodbija tiste upravne akte, ki so navedeni v 2. točki izreka sklepa Delovnega in socialnega sodišča v A z dne 17. 9. 2004. Tožba zoper sklep št. ... z dne 1. 2. 1999, zoper odločbo št. ... z dne 10. 3. 1999 in na ugotovitev, da je dne 5. 2. 1999 tožniku neupravičeno prenehalo dovoljenje za delo na delovnem mestu radarskega kontrolorja letenja, se v upravnem sporu vodi pod opr. št. U 1.... Tožba za razveljavitev prve točke odločbe št. ... z dne 5. 2. 1999 in dela odločbe št. ... z dne 29. 3. 1999, s katero je bila ta prva točka prvostopne odločbe potrjena, ki je predmet obravnave v tem upravnem sporu, pa se vodi pod opr. št. U 2....

Izpodbijana odločba z dne 5. 2. 1999 v prvi točki izreka, na katero se nanaša tudi tožba tožnika v zvezi z drugostopenjsko odločbo z dne 29. 3. 1999, pravi, da se "ugotovi, da je delavec AA, /.../ doslej razporejen na delovnem mestu /.../ na delovnem mestu št. ..., po Pravilniku o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Delavcu je s sklepom št. ... z dnem 1. 2. 1999 prenehalo veljati delovno dovoljenje za delo območnega radarskega kontrolorja letenja, veljavno do 7. 2. 1999 vpisano v dovoljenje št. ... izdanega dne 15. 2. 1995. Dovoljenje za delo je prenehalo veljati 5. 2. 1999." Z izpodbijano odločbo z dne 29. 3. 1999 pa je isti organ odločil, da se ugovoru tožnika ne ugodi.

Za odločitev Upravnega sodišča RS, da ni pristojno odločati o tožbi tožnika zoper navedeni odločbi z dne 5. 2. 1999 in 9. 3. 1999, je ključno to, da ima drugi stavek navedene prve točke izreka prvostopenjske odločbe zgolj izvedeno in ugotovitveno naravo, ne pa konstitutivno naravo in še ta ugotovitvena narava odločbe ni originarna, saj je ugotovitveni del popolnoma konzumiran s konstitutivnim sklepom o prenehanju delovnega dovoljenja z dne 1. 2. 1999, kar je predmet obravnave v upravnem sporu pod opr. št. U 1.... Ravno tako ima tudi prvi stavek prve točke izreka prvostopenjske odločbe zgolj ugotovitveno naravo v zvezi z razporeditvijo na delovno mesto, kar ne more biti predmet presoje v upravnem sporu. Z vidika vprašanja pristojnosti je zato pravna narava prve točke izreka prvostopenjske odločbe v celoti v funkciji pravne narave nadaljnje vsebine izreka prvostopenjske odločbe, ki pa v preostalih točkah izreka ureja začasno razporeditev tožnika do ponovno opravljenega izpita in količnik za izračun tožnikove plače, kar pa je po mnenju Upravnega sodišča RS v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v A po določilu 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami). Neupoštevanje pravila, da z vidika vprašanja o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v A ugotovitveni oziroma izvedeni del izreka odločbe, katerega vsebina je sicer predmet obravnave v drugem upravnem sporu, sledi bistvenemu delu pravne narave odločbe, za katerega odločanje je pristojno Delovno in socialno sodišče v A, bi po mnenju sodišča pomenilo neutemeljeno in tudi nepotrebno procesno ravnanje, ki ni v funkciji zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva za stranke.

Po določilu 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB1, Uradni list RS, št. 12/2003), ki se po določilu 1. odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000) v upravnem sporu primerno uporablja, mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (1. odstavek 24. člena ZPP). To pomeni, da zoper ta sklep Upravnega sodišča RS ni pritožbe, z razliko do postopka izdaje sklepa Delovnega in socialnega sodišča v A, s katerim se je to sodišče izreklo za nepristojno in v zvezi s katerim je bila možna pritožba na podlagi določila 1. odstavka 23. člena ZPP, ki pravi, da po pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče izreklo, da ni pristojno, odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. Upravno sodišče RS je zadevo zaradi reševanja spora o pristojnosti poslalo Vrhovnemu sodišču RS, ker o sporu o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča Vrhovno sodišče RS (2. odstavek 25. člena ZPP).