Jedro

Zakonska ureditev iz petega odstavka 17. člean ZOdv, po kateri so odvetniki, ki izvajajo BPP, omejeni na polovično plačilo OT, po mnenju sodišča ni sama po sebi neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj je treba razlikovati med situacijama, ko odvetnik nastopa na trgu, in ko opravlja storitve po naročilu sodišča.3 Sodišče zato zavrača očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom so tožniku priznani nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (BPP) na podlagi napotnice Bpp 1748/2019 z 22. 8. 2019 v višini 878,10 EUR, povečani za 22 % DDV in skupaj znašajo 1.071,28 EUR. Višji zahtevek je organ zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je tožnikovemu zahtevku o odmeri nagrade in potrebnih izdatkov delno ugodil v skladu z Odvetniško tarifo (OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Pojasnjuje, da mu ni priznal priglašenih nagrad v obdobju do 27. 6. 2019, pri čemer se sklicuje na drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj je bila prošnja za dodelitev BPP s strani prosilke (stranka z interesom v tem upravnem sporu) podana 27. 6. 2019, kar pomeni, da so bile priglašene storitve v navedenem obdobju opravljene pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev BPP. Tako je tožniku priznal le storitve, ki se nanašajo na obdobje po dnevu vložitve prošnje za BPP. Prav tako mu ni priznal soglasja za mediacijo, saj iz pravdnega spisa II P 174/2019 izhaja, da soglasje za mediacijo s strani odvetnika (tožnika v tem upravnem sporu) ni bilo vloženo. Pri odmeri nagrade je upošteval vrednost spornega predmeta 115.342,00 EUR (1200 točk - vrednost storitve po tar. št. 18/1 OT) in tožniku po tar. št. 39/1 OT priznal dvakratni posvet z upravičenko v skupni višini 50 točk, po tar. št. 46/1 OT za elektronsko komuniciranje s stranko v trajanju do pol ure 25 točk, po tar. št. 19/1 OT za sestavo in vložitev prve pripravljalne vloge v višini 600 točk, po tar. št. 19/2 OT za sestavo in vložitev druge pripravljalne vloge nagrado v višini 450 točk in po tar. št. 19/3 OT za sestavo in vložitev tretje pripravljalne vloge nagrado v višini 300 točk. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT mu je priznal tudi pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 38,5 točke, ki jih je odmeril od polne nagrade v višini 2.850 točk, ki bi odvetniku pripadala po OT (brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu ZOdv).

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z zavrnilnim delom izpodbijanega sklepa ne strinja in vlaga tožbo, saj meni, da mu organ neupravičeno ni priznal večjega števila vlog. Prepričan je, da bi bilo nagrado treba odmeriti po tar. št. 18 OT, in sicer za ugovor stranke z interesom 300 točk. Poudarja, da mu je stranka z interesom prinesla v pisarno več kot 10 listov dokumentov, ki jih je bilo treba preštudirati. Z njo si je izmenjal cca 30 elektronskih sporočil glede konkretnega delovnega spora, opravil je 5 pogovorov po telefonu, vsaj 6 sestankov v pisarni, kar bi organ za BPP moral šteti med potrebne stroške zastopanja. Izpostavlja, da je končno poročilo stranki samostojno opravilo, ki ga organ neutemeljeno ni priznal. Meni, da je organ arbitrarno presojal o tem, kateri stroški so za postopek potrebni in kateri ne ter da je z izpodbijanim sklepom diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, ki jim je v celoti priznana nagrada za BPP, torej stroški, ki jih priglasijo. Meni, da je zaradi svojega poklicnega stanu in tega, ker je zastopal upravičenca - delavca kot šibkejšo stranko v delovnem sporu, očitno diskriminiran pri odločanju organa za BPP, s čimer je kršena pravica do enakosti pred zakonom. Izpodbijani sklep pa je po tožnikovem prepričanju tudi neobrazložen in se tako ne da preizkusiti. Sodišču po povedanem predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in mu prizna nadaljnjih 1.100,00 EUR nagrade; podrejeno naj zadevo v tem delu vrne organu za BPP v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 21. 4. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 sprejelo sklep I U 1160/2020-12, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Vrednost spornega predmeta (priglašene nepriznane nagrade) namreč ne presega 20.000,00 EUR. Poleg tega je presoja pravilnosti priznane nagrade in izdatkov predmet obširne in ustaljene sodne prakse, torej predmet odločanja sodišča v tem upravnem sporu ni pomembno pravno vprašanje.

**Odločanje brez glavne obravnave**

5. Sodišče je v tej zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo za 10. 5. 2022 ob 10.30 uri. Vabila na narok za vse stranke so bila izkazana, vendar se naroka ni udeležila nobena stranka. Le toženka je sodišču z dopisom s 14. 4. 2022, ki ga je sodišče prejelo 21. 4. 2022, sporočila, da na narok ne bo pristopila. Tako so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 58. člena ZUS-12 za odločanje sodišča brez glavne obravnave.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo št. Bpp 1748/2019 z 22. 8. 2019 določen za pravno svetovanje in zastopanje upravičenki (stranki z interesom v tem upravnem sporu) pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 174/2019 in v postopku mediacije od 28. 6. 2019 dalje. Tožnik namreč takšnim ugotovitvam organa, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, v tožbi ne nasprotuje. Prav tako ni sporno, da je tožnik odobrene storitve BPP opravil in stroškovnik pravočasno vložil, organ pa je delno sledil predloženemu stroškovniku in mu odmeril ter priznal nagrado ob sklicevanju na 17. člen ZOdv in na določbe OT.

8. Sodišče ugotavlja, da tožnik z izpodbijanim sklepom ni bil diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, katerim je v celoti priznana nagrada za BPP. Zakonska ureditev iz petega odstavka 17. člean ZOdv, po kateri so odvetniki, ki izvajajo BPP, omejeni na polovično plačilo OT, po mnenju sodišča ni sama po sebi neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj je treba razlikovati med situacijama, ko odvetnik nastopa na trgu, in ko opravlja storitve po naročilu sodišča.3 Sodišče zato zavrača očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Sicer pa tožnik v tožbi opozarja na neenako obravnavanje oziroma diskriminacijo z ostalimi izvajalci BPP, kar utemeljuje z zastopanjem upravičenca – delavca kot šibkejše stranke v delovnem sporu. Tožnik tudi navaja, da si je z upravičencem do BPP izmenjal cca 30 e-mailov glede konkretnega delovnega spora, v katerem ga je zastopal, da je z njim opravil 5 pogovorov po telefonu, ter vsaj 6 sestankov v pisarni, končno poročilo stranki pa je samostojno opravilo, zato ga organ neutemeljeno ni priznal. Te navedbe se ne nanašajo na obravnavano zadevo, v kateri je tožnik, kot rečeno, zastopal upravičenko v pravdnem (in ne delovnopravnem) sporu, zato jih sodišče ni presojalo po vsebini.

9. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek te določbe ZBPP). Peti odstavek 17. člena ZOdv pa določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

10. Tožnik v tožbi navaja več nepravilnosti izpodbijanega sklepa, med drugim naj bi organ arbitrarno presojal o tem, kateri stroški so za postopek potrebni in kateri ne. Sodišče ugotavlja, da organ odmere stroškov ni izvedel pavšalno, ampak je z navajanjem konkretnih razlogov ustrezno obrazložil odločitev v zvezi z odmero posamezne nagrade oziroma izdatka po OT. Tožnik zato neutemeljeno opozarja na neobrazloženost izpodbijanega sklepa, s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka. Nasprotno pa je pavšalno navajanje moč očitati ravno tožniku, saj ta ni določno obrazložil, katere postavke njegovega stroškovnika naj ne bi bile upoštevane oziroma določno obrazložene. Iz tega razloga nadaljnja presoja s strani sodišča v tej smeri niti ni bila mogoča. 11. Glede tožnikove navedbe, da bi bilo nagrado treba odmeriti po tar. št. 18 OT, sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ upošteval vrednost spornega predmeta v višini 115.342,00 EUR (1200 točk – vrednost storitve po tar. št. 18/1 OT). Tožnik navedeni vrednosti spornega predmeta, ki jo je upošteval organ pri odmeri nagrade tožniku, ne nasprotuje. Nadalje je organ v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožniku ni priznal nagrade za tožbo, za predlog za taksno oprostitev in za soglasje za mediacijo, ki so bili vsi vloženi pred dnevom dodelitve BPP upravičenki (tj. pred 27. 6. 2019), čemur tožnik prav tako ne nasprotuje. To pomeni, da je organ ravnal pravilno, ko tožniku ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena ZBPP4 ni priznal nagrade za tista dejanja pravne pomoči, ki so bila nesporno opravljena pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev BPP. Priznal pa mu je nagrado za vložene tri pripravljalne vloge ter za elektronsko komunikacijo z upravičenko v trajanju pol ure, pri čemer tožnik ne pojasni, zakaj nagrada za elektronsko komunikacijo v tej višini ne bi bila pravilna.

12. Po povedanem sodišče zaključuje, da je odločitev organa tudi v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

13. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po prvi alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000,00 EUR, pa ne gre za pomembno pravno vprašanje. 2 Skladno s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik. 3 Primerjaj: sodba VSRS X Ips 27/2018 s 5. 2. 2020. 4 Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso opravljena.