Jedro

Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP.

Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 26. 5. 2016 in št. ... z dne 23. 9. 2015, plačilo odškodnine v višini 98.112,00 EUR za materialno in nematerialno škodo in povrnitev materialnih stroškov v višini odmerjeni na kraju samem po UPN Pošte Slovenije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker je tožbeni zahtevek neutemeljen že po materialnem pravu, pravno odločilnih dejstev za ugotovitev njegove utemeljenosti pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Vabila na delavnico 15. 9. 2015 sploh ni prejela. Zaslišana priča ni njena zaposlitvena svetovalka, s katero je sklenila zaposlitveni načrt z dne 6. 5. 2015 in je imela svetovalni razgovor predviden šele 15. 1. 2016. Takrat bi se lahko seznanila z delavnico in imela možnost izjave in zagovora. Šele takrat bi izostanek z delavnice sploh lahko opravičila. Izbris je bil nameren, ker je na zavodu prijavljena že 10 let, in zato nezakonit. Na tak način je bilo zaradi statistike izbrisanih 30 tisoč brezposelnih. Prav to, da je šele v pritožbi navedla razloge za neudeležbo na delavnici, dokazuje, da se je z njo seznanila šele z izpodbijano odločbo. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, sama pa tudi ni imela možnosti sodelovati na obravnavi in pri zaslišanju priče. Nima sredstev, da bi se udeležila obravnave, o čemer je sodišče tudi obvestila. Kršeno je načelo pravičnega sojenja iz 6. člena EKČP, bila je diskriminirana. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi le ponovilo navedbe in zavrnilo predlagane dokaze, čeprav je dolžno izvesti dokaze, ki so odločilnega pomena. Odločilnega pomena pa je zaslišanje prič, ki so izdale izpodbijani odločbi. Odpoved varovalom poštenega sojenja mora biti po sodni praksi evropskega sodišča nedvoumna, minimalna varovala pa morajo biti podana. Z zaposlitvenim načrtom se je dogovorila, da bo pisanja in vabila sprejemala po telefonu ali elektronsko, ne pa po navadni pošti. Vabilo na delavnico ji ni bilo vročeno pravilno. Sklicuje se na zadevo Aždajić proti Sloveniji. Obstaja dvom o tem, ali je imela možnost dokazati odsotnost obvestila o prispeli pošiljki vabila na delavnico v poštnem nabiralniku. Pristop sodišča je pretirano formalističen. Posledice neudeležbe so nesorazmerne. Je aktivna iskalka zaposlitve, zavod ji ni priskrbel 15 razgovorov, kot je izpovedala priča. Razgovore za prosta delovna mesta si priskrbi sama. Prav v tednu 15. 9. 2015 je imela razgovore. Če bi vabilo prejela, bi zavod o tem tudi obvestila. Odškodninska odgovornost je podana zaradi nezakonitega izbrisa iz evidence brezposelnih. Izbris je bil nameren, ker je dolgoletna iskalka zaposlitve. Uradne osebe morajo delovati pošteno in skrbno. A.A. ni njena svetovalka, njen namen je bil le izbris iz evidence. Sklicuje se na 26., 49. in 50. člen Ustave RS in EKČP. Država mora dokazati, da je vabilo res prejela. Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje zadostne presoje, ali je bilo postopanje v predsodnem upravnem postopku skladno z Ustavo RS in konvencijami. Predlaga razveljavitev sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih. Podane niso niti zatrjevane kršitve 26., 29. in 50. člena Ustave RS2 ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)3 iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

K očitanim procesnim kršitvam

6. Zatrjevana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj ne bi bil mogoč preizkus izpodbijane sodbe, ni podana. Podana je, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom ali če sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka.

7. Čeprav je bila glavna obravnava, na kateri je bila zaslišana priča, opravljena v odsotnosti tožnice, ni podana niti smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je bila namreč na glavno obravnavo dne 13. 7. 2017 pravilno vabljena dne 2. 6. 20174, vendar se je ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obvestila, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na narok ne bo prišla.5 To pa niti po stališču pritožbenega sodišča ni upravičen razlog za preložitev naroka. Po 115. členu ZPP sicer sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Ker v obravnavanem primeru tožnica ni izkazala upravičenih razlogov, niti ni predlagala njegove preložitve, je sodišče prve stopnje narok zakonito izvedlo brez njene prisotnosti. Na narok je bila pravočasno in pravilno vabljena. Pomeni, da ji je bila dana možnost sodelovanja na naroku in torej pri zaslišanju priče, zato ji sodišče ni odvzelo možnosti obravnavanja. Očitki o kršitvi pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP zato niso utemeljeni. Tudi sicer je iz zapisnika z glavne obravnave6 razvidno, da je potekala skladno z določbami ZPP. Sodišče prve stopnje je na predlog obeh strank zaslišalo uslužbenko zavoda za zaposlovanje, ki je vodila obravnavani predsodni upravni postopek na prvi stopnji. Zaslišanja drugih prič tožnica ni predlagala, zato tega ne more uspešno uveljavljati šele v pritožbi.7 K pritožbi zoper sodbo v delu zavrnitve zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb

8. V tej zadevi gre za spor o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb, da se tožnica po dokončnosti odločbe preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Ugotovljeno je bilo, da ni aktivni iskalec zaposlitve, ker se 15. 9. 2105 ni javila na vabilo zavoda. Čeprav je bila na delavnico pravilno vabljena, se je ni udeležila, niti izostanka ni opravičila.

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)8, ki razloge za izbris iz evidence brezposelnih oseb določa v 129. členu. Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih med drugim tudi, če ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom (9. alineja 1. odstavka 129. člena ZUTD). Po c točki 1. odstavka 20. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Pravilnik)9 zavod v tem primeru preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem dokončnosti odločbe. Oseba se šest mesecev po prenehanju vodenja v evidenci ne more ponovno prijaviti pri zavodu (8. odstavek 130. člena ZUTD).

10. Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. Skladno z 42. členom Pravilnika je obvezen način aktivnega iskanja zaposlitve tudi udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda. Obveznost aktivnega iskalca zaposlitve je torej tudi udeležba na delavnici, namenjeni iskanju zaposlitve, na katero zavod pošlje brezposelno osebo. Opravičljivi razlogi za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu so zdravstveni razlogi iskalca zaposlitve oziroma njegovega družinskega člana zaradi nudenja nege in drugi utemeljeni razlogi, pri katerih zaradi njihove narave predhoden dogovor ni bil mogoč, in jih je potrebno zavodu sporočiti v 8 dneh po njihovem prenehanju (3. odstavek 44. člena Pravilnika).

11. Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)10, še manj v ZPP. Po 41. členu Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2)11 se poštne pošiljke med drugim dostavljajo v hišni predalčnik. Če je potrebna vročitev, se vročajo osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika ali v njegovem poslovnem prostoru. Čeprav je po 30. točki 2. člena ZPSto-2 vročitev izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika dostave, kadar je treba potrditi prevzem, pri vročanju na način iz 115. člena ZPP ni vročilnice. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.12 Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je posebna ureditev vročitve potrebna zaradi posebne narave vabil, ko je nujno, da so zaradi učinkovitega iskanja zaposlitve, čim prej vročena. Iz navedenega razloga zadeva Aždajić proti Sloveniji, v kateri je bila obravnavana vročitev tožbe po ZPP, s konkretnim primerom, torej vročitvijo vabila po ZUTD, ni primerljiva.

12. Ker je bilo tožnici vabilo na delavnico odpremljeno 9. 9. 2015, se šteje, da ji je bilo vročeno 14. 9. 2015. Tožnica ni dokazovala, še manj dokazala drugače. Z zaposlitvenim načrtom z dne 6. 5. 2015 se je zavezala, da bo za zavod dosegljiva vsak delovni dan osebno ali po pošti od 10. do 13. ure na svojem naslovu in v tem času prejemala pisanja in obvestila po telefonu in elektronski pošti. Posebej je bilo dogovorjeno, da bo vabila zavoda sprejemala na naslov dosegljivosti tudi po pošti. Vabilo ji je bilo zato pravilno poslano po pošti. Tožnica je bila z vabilom tudi izrecno opozorjena, da se bo, če se iz neopravičenih razlogov ne bo odzvala, štelo, da ni aktivni iskalec zaposlitve, posledično pa bo izbrisana iz evidence brezposelnih oseb. Kljub temu se delavnice 15. 9. 2015 ni udeležila, niti izostanka opravičila. Vabilo na razgovor dne 14. 9. 2015 in 17. 9. 2015, torej ne za 15. 9. 2015, seveda ne more predstavljati opravičljivega razloga v smislu 3. odstavka 44. člena Pravilnika. Poleg tega bi tožnica morala izostanek opravičiti v predpisanem roku 8 dni, ne pa šele na naslednjem predvidenem razgovoru pri svetovalki za zaposlitev 15. 1. 2016, kot zmotno meni.

13. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožnica z izpodbijanima odločbama pravilno in zakonito izbrisana iz evidence brezposelnih oseb zaradi neizpolnjevanja aktivnosti brezposelne osebe, je torej pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek v delu na njuno odpravo utemeljeno zavrnjen.

K pritožbi zoper sodbo v delu zavrnitve zahtevka na plačilo odškodnine

14. Utemeljeno pa je zavrnjen tudi tožbeni zahtevek v delu na plačilo odškodnine. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožencu zaradi prenehanja vodenja tožnice v evidenci brezposelnih oseb, ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, je pravilen.

15. Pravna podlaga za pritožbeno rešitve zadeve v tem delu je podana v Obligacijskem zakoniku (OZ)13 Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, morajo biti skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ izpolnjene kumulativno predpisane štiri predpostavke, in sicer nedopustno ravnanje povzročitelja, obstoj pravno priznane škode, vzročna zveza ter odgovornost povzročitelja. Če vse štiri niso izpolnjene sočasno, odškodninska odgovornost ni podana.

16. Po ustaljeni sodni praksi14 glede elementa protipravnosti mora biti ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.

17. Takšno stanje pa zgolj zato, ker je bila tožnica izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, ni niti ne more biti podano. Izbris iz evidence je bil, kot že obrazloženo, povsem pravilen in zakonit. Ob takšnih okoliščinah pa tožencu protipravnosti v smislu odškodninske odgovornosti seveda ni mogoče očitati. Iz tega razloga zatrjevane kršitve Ustave RS niso podane.

18. Ker torej protipravno ravnanje toženca ni podano, je vtoževana odškodninska terjatev v višini 98.112,00 EUR že po temelju utemeljeno zavrnjena.

Odločitev pritožbenega sodišča

19. Na podlagi vsega predhodno navedenega je pritožbeno sodišče skladno s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.15 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 3 Ur. l. RS - MP, št. 7-14/94. 4 Na listovni številki 14 sodnega spisa. 5 Vloga na listovni številki 15 sodnega spisa. 6 V sodnem spisu na listovni številki 17-18. 7 337. člen ZPP. 8 Ur. l. RS, št. 80/2011 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 11 Ur. l. RS, št. 51/2009 s spremembami. 12 Na primer Psp 223/2016. 13 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 14 Na primer VIII Ips 140/2013, Psp 443/2013. 15 Po 1. odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe navesti razloge, ki so odločilnega pomena.