Jedro

Že iz razloga, ker je M.A. z eno vlogo, za katero je priglasila stroške, ugovarjala v več izvršilnih zadevah, o njenih ugovornih navedbah pa je sodišče v nadaljevanju odločalo parcialno v vsaki zadevi posebej s samostojnim sklepom, je prvostopenjska odločitev, da vse stroške ugovora krije upnica iz ene zadeve, to je zadeve In 287/2013, zmotna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnice M.A. ugodilo in sklep In 287/2013 z dne 7. 1. 2016 razveljavilo (I. točka izreka) ter upnici naložilo, da dolžnici v 8 dneh povrne 169,24 EUR izvršilnih stroškov (II. točka izreka). Odločilo je še, da namesto prvotnega hipotekarnega dolžnika S.S. vstopi v izvršilni postopek nova hipotekarna dolžnica M.A. (III. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi iz II. točke izreka se pritožuje upnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavlja, da je upnici znano zgolj in samo dejstvo, da so ugovarjali dediči pokojnega zastavnega dolžnika, medtem ko J.R., ki je dolžnica, ne. Upnici zato ni znano, kakšen izvršilni strošek je dolžnici nastal, da ji ga mora upnica povrniti. V primeru, da je sodišče napačno opredelilo vlogo M.A. v tem postopku in dejansko želelo odločiti, da mora upnica izvršilne stroške v višini 169,24 EUR povrniti zastavni dolžnici M.A., pa upnica poudarja, da je sodišče samo izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediče po pokojnem S.S.. Za upnico nikoli ni bila sporna vloga in položaj S.S., in sicer zastavnega dolžnika, in tudi ne njegove dedinje. M.A. je položaj dolžnice v predmetnem postopku dodelilo sodišče brez predloga oziroma sodelovanja upnice, zato je bil njen ugovor zoper sklep sodišča, podan izključno in samo iz razloga zmotne odločitve sodišča. Upnica ni opravila nobenega dejanja, ki bi predstavljal vzrok za vložitev ugovora zastavne dolžnice. Zmoten je zato zaključek, da so bili izvršilni stroški neutemeljeno povzročeni s strani upnice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Relevantna dejstva za presojo izpodbijane stroškovne odločitve so:

5. Sodišče je s sklepom z dne 7. 1. 2016 nadaljevalo izvršilne postopke VL 24723/2013, In 287/2013 in VL 62541/2012, prekinjene z dnem 2. 4. 2015, zoper dediče dolžnika S.S., to je zoper M.S., B.S., P.S. in M.A.. Slednja je odločitvi ugovarjala z (enim) ugovorom z dne 18. 1. 2016. V njem se je protivila nadaljevanju izvršbe zoper njo, in sicer v zadevi In 287/2013, iz razloga, ker je bil njen prednik zastavitelj in ne dolžnik, zato odgovarja zgolj do višine vrednosti zastavljenih nepremičnin, v zadevi VL 24723/2013 in VL 62541/2012 pa, da je zapuščina prezadolžena in obveznost iz zadev ni prešla nanjo.1 Za ta ugovor, vložen po pooblaščencu, je M.A. priglasila stroške v višini 169,24 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo le o njenih ugovornih navedbah, podanih za zadevo In 287/2013, njenemu stroškovnemu zahtevku pa v celoti ugodilo.

6. Že iz razloga, ker je M.A. z eno vlogo, za katero je priglasila stroške, ugovarjala v več izvršilnih zadevah, o njenih ugovornih navedbah pa je sodišče v nadaljevanju odločalo parcialno v vsaki zadevi posebej s samostojnim sklepom, je prvostopenjska odločitev, da vse stroške ugovora krije upnica iz ene zadeve, to je zadeve In 287/2013, zmotna. Sodišče druge stopnje je zaradi te napačne odločitve izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V njem bo sodišče o ugovornih stroških odločilo ponovno, pri čemer bo moralo upoštevati, da je M.A. z eno vlogo ugovarjala v štirih zadevah, v katerih je ob odločanju o ugovoru potrebno odločiti tudi o teh stroških na podlagi petega in šestega odstavka 38. člena ZIZ ter prvega odstavka 156. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ)2 pred njihovo predhodno delitvijo. V kolikor bo ponovno ocenilo, da gre za stroške, ki jih je upnica M.A. neutemeljeno povzročila, bo moralo za tak zaključek navesti tudi razloge. Šele odločitev, v kateri sodišče argumentirano pojasni sprejet sklep, je namreč možno preizkusiti. Pri odmeri stroškov bo upoštevalo prehodno določbo drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15). V nadaljevanju postopka bo sodišče dolžno upoštevati tudi dejstvo, da se je nad M.A. začel postopek osebnega stečaja.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 M.A. je v istem ugovoru ugovarjala še v zadevi VL 138303/2013. 2 Citirano določilo določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po naključju, ki se je njej primerilo. Takšno naključje je tudi pravno zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje stranke in stroške nasprotne stranke.