Jedro

Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Prvostopni organ je to določilo v postopku pravilno uporabil in v obnovljeni postopek pritegnil lastnika delov stavbe, ki sta to postala šele po izdaji odločbe o delitvi delov stavb. Vendar pa navedena okoliščina po presoji sodišča ne jemlje položaja stranke predlagatelju postopka.

Izrek

I. Tožbi se v delu, ki se nanaša na A.A., ugodi. Sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 3533-3/2012 z dne 24. 2. 2017 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožba se v delu, ki se nanaša na B.B., zavrže. III. Tožena stranka je dolžna A.A. povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je ministrstvo zavrglo pritožbo A.A. zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02133-7/2010-30 z dne 15. 3. 2016 (1. točka izreka). S to odločbo je prvostopni organ v obnovljenem postopku odpravil odločbo št. 2132-00048/2008-2 z dne 4. 4. 2008 o delitvi dela stavbe št. ...-828-109 v nova dela stavbe št. ...-828-111 in št. ...-828-112 ter o ukinitvi dela stavbe št. 657-828-109 in odločil, da se zahteva za delitev dela stavbe št. ...-828-109, ki jo je vložil A.A., zavrne.

2. Z 2. in 3. točko izreka v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa pa je ministrstvo zavrnilo zahtevo za povračilo stroškov pritožbe in dopolnitve pritožbe, ki jo je po pooblaščencu vložil A.A. in zahtevo za povračilo stroškov odgovora na pritožbo, ki sta ga po pooblaščencu vložili C.C. in D.D. (2. in 3. točka izreka). V obrazložitvi se ministrstvo sklicuje na 11. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) ter 43. in 142. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in zaključuje, da mora biti za vstop v postopek izkazan pravni interes, ki se opira na zavarovanje lastnih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist, ki pa je pritožnik s sklicevanjem na to, da je bil lastnik dela stavbe št. ...-828-109 preden je nepremičnino prodal družbi E. d.o.o. in B.B., ne utemeljuje. Organ ugotavlja, da pritožnik ni izkazal, da bi z udeležbo v postopku mogel zavarovati kakšno izmed svojih pravic ali pravnih koristi. Ministrstvo kot relevantno ocenjuje okoliščino, da pritožnik v času izdaje odločbe z dne 15. 3. 2016 ni bil zemljiškoknjižni lastnik dela stavbe, št. ...-828-109. To pomeni, da pritožnik v času izdaje odločbe glede na določbe 11. in 12. člena ZEN ter 43. člena ZUP, ni oseba, ki bi v postopku morala biti udeležena kot stranka. Dejstvo, da je bil pritožnik predhodni lastnik nepremičnine, upravni organ ocenjuje kot nerelevntno. Glede na obrazloženo je v skladu z drugim odstavkom 240. člena ZUP pritožbo A.A. zavrgel. 3. Tožbo sta zoper navedeni sklep vložila A.A. in B.B. Navajata, da je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je predmet odločanja delitev dela stavbe št. ...-828-109 v nova dva dela stavbe št. ...-828-111 in št. ...-828-112 ter ukinitev dela stavbe št. ...-828-109 v obnovljenem postopku. Obnovo postopka sta namreč predlagali C.C. in D.D. Z odločbo izdano v obnovljenem postopku je bila odločba o delitvi zgoraj navedenega dela stavbe v dva nova dela stavbe, izdana v prvotnem postopku dne 4. 4. 2008, odpravljena, zahteva prvega tožnika za delitev stavbe pa zavrnjena. Po mnenju tožeče stranke je bilo vprašanje pravnega interesa v predmetni zadevi napačno rešeno. Prvi razlog za obstoj pravnega interesa je v tem, da gre za obnovo postopka, v katerem je bila 4. 4. 2008 izdana odločba, zato v obnovljenem postopku izdana odločba posega v pravice, obveznosti in koristi stranke, ki je bila lastnik nepremičnine v letu 2008. Prvi tožnik je bil pobudnik za začetek upravnega postopka za delitev etažne lastnine in ob izdaji upravne odločbe tudi lastnik nepremičnine v etažni lastnini, ki se je delila. Zato odločba izdana v obnovitvenem postopku posega v njegov pravni položaj, pravice in obveznosti, saj za nazaj rešuje pravna razmerja med strankami. Ker je bila predmet upravnega postopka delitev njegove nepremičnine, je z zavrnilno odločbo prizadet njegov pravni interes in njegove pravne koristi, ki so nastale s tem, da se je nepremičnina v etažni lastnini razdelila in jo je posledično lahko prodal kot dva samostojna in ločena dela dvema različnima kupcema, med katerimi je tudi druga tožnica. Prvi tožnik ima torej pravni interes, da ostane prvotna odločba z dne 4. 4. 2008 v veljavi tudi po prodaji nepremičnine in izvedbi zemljiškoknjižnega vpisa.

4. V izpodbijani odločbi tudi ni bila upoštevana določba prvega odstavka 42. člena ZUP, ki pravi, da je stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Nesporno je, da se postopek delitve etažne lastnine začel na zahtevo prvega tožnika, s tem pa je tožniku priznan status stranke.

5. Drugi razlog za obstoj pravnega interesa je v tem, da je prodajalec dolžan kupcu nepremičnine omogočiti vpis lastninske pravice na nepremičnini na njegovo ime v zemljiško knjigo in da odgovarja tako za dejanske kot tudi za pravne napake prodane stvari. Z izpodbijano odločbo pa je prenehala obstajati etažna lastnina (posebna dela stavbe št. ...-828-111 in št. ...-828-112), ki je obstajala v času sklenitve prodajnih pogodb in se torej ponovno vzpostavi etažni del ...-828-109, ki združuje oba poprej navedena etažna dela. Posledično sta bila nova lastnika etažne lastnine razlaščena in gre torej dejansko tudi za odvzem stvari. Zaradi tega bi sedanja lastnika nepremičnine kot kupca lahko imela tudi določene jamčevalne zahtevke zoper prodajalca. Glede na vse navedeno ima tožnik pravni interes, da se izpodbijana odločba razveljavi in ostane v veljavi prvotna odločba z dne 4. 4. 2008. 6. Druga tožnica vlaga predmetno tožbo kot stranka s pravnim interesom, da se odločba št. 2132-00048/2008-2 z dne 4. 4. 2008 ohrani v veljavi. Druga tožnica sicer ni vložila pritožbe zoper odločbo z dne 15. 3. 2016, ker v postopku ni bila stranka postopka, to je bil namreč prvi tožnik, ker je glede na lastništvo etažnega dela pridobila status stranke s pravnim interesom (43. člen ZUP) in ker je bila seznanjena, da bo pritožbo vložil prvi tožnik in se je v celosti strinjala z njegovimi pritožbenimi razlogi.

7. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

K I. točki izreka:

9. Tožba prvotožnika je utemeljena.

10. Tožnika s predmetno tožbo izpodbijata sklep, s katerim je bila tožba prvega tožnika kot nedovoljena zavržena. Iz podatkov o zadevi izhaja, da je prvi tožnik dne 11. 2. 2008 vložil zahtevo za delitev del stavbe št. 109 v stavbi št. 828 v k.o. ... Vlogi je bilo ugodeno in odločeno o spremembi podatkov katastra stavb - delitvi dela stavbe na nova dela št. ...-828-111 in ...-828-112, prvotni del stavbe je bil ukinjen. Prvonavedeni del stavbe je tožnik prodal in prenesel lastninsko pravico na njem družbi E.d.o.o., drugega pa drugotožnici.

11. Na predlog C.C. in D.D. je prišlo do obnove postopka. V obnovljenem postopku je bilo odločeno z odločbo Območne geodetske uprave Maribor št. 02133-7/2010-30 z dne 15. 3. 2016, s katero je prvostopni organ v obnovljenem postopku odpravil odločbo št. 2132-00048/2008-2 z dne 4. 4. 2008 o delitvi dela stavbe št. ...-828-109 v nova dela stavbe št. ...-828-111 in št. ...-828-112 ter o ukinitvi dela stavbe št. ...-828-109 in odločil, da se zahteva za delitev dela stavbe št. ...-828-109, ki jo je vložil A.A., zavrne. V obnovljenem postopku so kot stranke sodelovali predlagatelj postopka, to je prvotožnik, oba kupca z odločbo z dne 11. 2. 2008 nastalih novih delov stavbe, predlagateljici obnove postopka in upravnik kot predstavnik drugih etažnih lastnikov. Vsem je bila vročena v obnovljenem postopku izdana odločba. Pritožbo je vložil samo prvotožnik, ta pa je bila z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom zavržena. Pri tem se drugostopni organ sklicuje na določbe 43. člena ZUP, po katerih se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkazuje pravni interes. Ugotavlja, da pritožnik ni izkazal, da bi z udeležbo v postopku mogel zavarovati kakšno izmed svojih pravic ali pravnih koristi.

12. Po presoji sodišča je takšen pristop drugostopnega organa napačen. A.A. je vložil zahtevo, na podlagi katere se je začel postopek, in mu je tako pravica do udeležbe dana že od začetka postopka na podlagi 42. člena ZUP. Njegove pritožbe tako ni mogoče obravnavati, kot da se je vprašanje njegove pravice do udeležbe v postopku pojavilo šele z vložitvijo pritožbe. Kot rečeno, je bil stranka postopka že od njegovega začetka, v njem aktivno sodeloval, kot stranki pa so mu bila vročena tudi vsa pisanja in nazadnje odločba izdana v obnovljenem postopku.

13. Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Prvostopni organ je to določilo v postopku pravilno uporabil in v obnovljeni postopek pritegnil lastnika delov stavbe, ki sta to postala šele po izdaji odločbe o delitvi delov stavb z dne 4. 4. 2008. Vendar pa navedena okoliščina po presoji sodišča ne jemlje položaja stranke predlagatelju postopka - prvotožniku. Ta je bil namreč tisti, ki je vložil zahtevo za delitev dela stavbe, zato odločitev, da se njegova zahteva zavrne, zadeva prav njega. Kot je pojasnil prvostopni organ, se v upravnem postopku ne odloča o prenosu lastninske pravice ali stvarnopravnih vprašanjih nasploh, vsekakor pa odprava odločbe o delitvi dela stavbe neposredno posega v pravice vseh treh udeležencev (to je tako prvotožnika kot lastnikov novih delov stavbe), saj se s tem neposredno postavi vprašanje veljavnosti kupoprodajnih pogodb in s tem tudi prenosa lastninske pravice. Upravni postopek teh vprašanj ne rešuje, mora pa dati strankam možnost, da varujejo svoje pravice na področju upravnega prava. Tožniku je bilo to z izdajo izpodbijanega sklepa onemogočeno.

14. Ker so bile pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljene zgoraj navedene določbe ZUP, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo glede prvotožnika vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v nadaljnje postopanje, da odloči o pritožbi po vsebini.

K II. točki izreka:

15. Tožba drugotožnice ni dovoljena.

16. Tožbo je zoper sklep o zavrženju prvotožnikove pritožbe vložila tudi drugotožnica, ki sicer sama pritožbe zoper prvostopno odločbo ni vložila. Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom je bilo poseženo v prvotožnikovo pravico do pritožbe, zato je le prvotožnik aktivno legitimiran za vložitev tožbe. Ker torej drugotožnica s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice (ampak prvotožnikovo), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom tega člena tožbo zavrglo.

K III. točki izreka:

17. O stroških je sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je prvotožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).