Jedro

Z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in odlok nista začela ponovno veljati, pač pa se le uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, in sicer v vsebini, kot je veljala ob prenehanju njune veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave RS št. DT 4224-100032/2015-N(07-130-09) z dne 8. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici odmerila nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: NUSZ) na območju Občine Naklo za leto 2015 v skupnem znesku 106.681,37 EUR (prva točka izreka). Pri odmeri nadomestila je upoštevala vrednost točke v višini 0,00058 EUR, določeno s Sklepom o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2015 (Uradni list RS, št. 85/2014, v nadaljevanju Sklep) z dne 12. 11. 2014. 2. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Glede skladnosti Sklepa z Ustavo upravni organ druge stopnje navaja, da nima pristojnosti, da bi o njej presojal. 3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je Sklep v nasprotju z zakonom in Ustavo, saj je Občinski svet Občine Naklo s sklepom povišal vrednost točke za 100% arbitrarno, za kar ni imel nobenega stvarno utemeljenega razloga, kar je v nasprotju z načelom pravne države.

4. Poleg tega meni, da je Sklep v nasprotju z načelom prepovedi retroaktivne veljave predpisov, saj je vrednost točke povišana zaradi izpada prihodkov iz naslova NUSZ za leto 2013. Poudarja, da je Ustavno sodišče že v odločbi U-I-93/97 (pravilno U-I-39/97) zavzelo stališče, da predstavlja NUSZ javno dajatev, ki jo predpiše lokalna skupnost in je namenjena izključno za pokrivanje dela stroškov za graditev, vzdrževanje in obratovanje komunalne infrastrukture oziroma javnih služb, katerih uporaba se po naravi stvari ne more zaračunavati posameznemu uporabniku. Ustava v 147. členu določa, da lahko lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve le ob pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Poudarja, da mora v skladu z 61. členom ZSZ84 in Dogovorom lokalna skupnost pri določitvi višine NUSZ upoštevati zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in drugimi napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave, kot tudi lego, namembnost in smotrno izkoriščanje zemljišča. Zato mora biti za spremembo višine nadomestila izkazana sprememba konkretnih okoliščin komunalne in druge opremljenosti stavbnih zemljišč v delu, v katerem je to stvar občine. Sklep o vrednosti točke za leto 2015 je bil sprejet arbitrarno, v nasprotju z navedenim. Glede na tako veliko povišanje vrednosti točke je utemeljitev razlogov, ki izhajajo iz konkretnih okoliščin, kar se tiče komunalne in druge opremljenosti stavbnih zemljišč, še posebej pomembna, kar je večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-233/97, v kateri je Ustavno sodišče odločilo, da mora biti zaradi lastnosti davka kot javne dajatve brez neposredne zveze med dajatvijo in povračilom zakon, ki tako dajatev predpisuje, tem bolj določen, čim bolj posredna je ta zveza. Občina Naklo navedenega ni upoštevala in za več kot 100% povečanje vrednosti točke ni imela nobenega stvarno utemeljenega razloga. Pri tem se sklicuje na izjavo župana na drugi redni seji občinskega sveta, da je namen povečanja vrednosti točke v letu 2015 nadomestitev izpada nadomestila NUSZ iz leta 2013. Predlaga, naj sodišče odloči, da ni dopustno upoštevanje sklepa in izpodbijano odločbo odpravi. Podrejeno pa naj začne s postopkom presoje njegove ustavnosti in do odločitve Ustavnega sodišča prekine postopek.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi je sporna zakonitost Sklepa, ki je bil uporabljen pri izdaji izpodbijane odločbe, ki ga je Občinski svet Občine Naklo sprejel na seji 26. 11. 2014. Navedeni sklep namreč za več kot 100 % poviša vrednost točke za izračun NUSZ na območju Občine Naklo za leto 2015, v primerjavi z vrednostjo točke, ki je bila določena za leto 2013. 8. Zakon, ki je bil v obravnavanem primeru podlaga za izdajo Odloka in posledično sklepa o višini vrednosti točke, na podlagi katerih določb je bila izdana izpodbijana odločba, je ZSZ84 (Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji), in sicer določbe 58. do 61. člena. Določba 61. člena ZSZ84 v prvem odstavku določa, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklenejo občine, pri čemer upoštevajo zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 9. Navedeni predpisi (VI. poglavje ZSZ84 in Odlok), ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, so z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (ZdavNepr, 33. člen) prenehali veljati (1. januarja 2014), je pa kasneje Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 ZDavNepr razveljavilo (1. točka izreka) ter med drugim odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so tudi navedeni predpisi, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (VI. poglavje ZSZ84 ter občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi navedenih predpisov).

10. Pravne posledice razveljavitve zakona določa 44. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pri tem pa po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne „oživi“ prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih določb (tako tudi komentar Ustave Republike Slovenije, avtorjev France Arhar...et al. urednika Lovra Šturma, ponatis – Kranj : Fakulteta za državne in evropske študije, 2010, str. 1122). V takšnih primerih Ustavno sodišče RS pravno praznino, ki nastane z razveljavitvijo, začasno samo zapolni, na primer tako, da odloči, da se do nove zakonske ureditve uporablja ureditev, kakršna je veljala pred uveljavitvijo razveljavljenih določb. 11. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da s citirano odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in Odlok nista začela ponovno veljati, pač pa se le uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, in sicer v vsebini, kot je veljala ob prenehanju njune veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, pa ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.

12. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da se Odlok, ki mu je 31. 12. 2013 prenehala veljava, ne more več spreminjati ali dopolnjevati. Spremembo ali dopolnitev odloka pa po presoji sodišča pomeni tudi vsakoleten sklep o spremembi vrednosti točke, ki ga po pooblastilu iz tretjega odstavka 22. člena Odloka vsako leto lahko sprejme Občinski svet Občine Naklo.

13. To pomeni, da je za odmero NUSZ za leto 2015 treba uporabiti Odlok v vsebini, kot je veljal 31. 12. 2013, kar pa se nanaša tudi na vrednost točke.

14. Glede na navedeno Občina Naklo za sprejetje Sklepa o določitvi vrednosti točke za leto 2015, na katerem izpodbijana odločbe temelji, s katerim je spremenila Odlok, ki pa ne velja več, ni imela podlage, zato v tej zadevi ne bi smel biti uporabljen (exceptio illegalis). Za odmero NUSZ za leto 2015 je zato treba uporabiti vrednost točke, veljavne 31. 12. 2013, ki se jo v skladu s tretjim odstavkom 22. člena Odloka s 1. januarjem 2015 revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, kot ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje dvanajstih mesecev pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem iz prejšnjega leta.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala pri odmeri NUSZ uporabiti predpise, veljavne 31. 12. 2013. 16. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

17. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v upravnem sporu zastopala odvetniška družba, se ji na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).