Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po 10. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD zavarovancu oz. uživalcu preneha pravica do nadomestila za brezposelnost z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz 8. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD, ki določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ugotovi, da dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Tožnik je bil iz evidence brezposelnih oseb brisan zaradi dela na črno, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, kar ima za posledico tudi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost za sporno obdobje.
I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožnik krije svoje stroške pritožbe sam.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se je nanašala na tožbeni zahtevek za izdajo nove odločbe o priznanju pravice do nadomestila med brezposelnostjo za obdobje od 16. 2. 2014 do 28. 4. 2014 (I. točka izreka). S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 4. 6. 2014 in št. ... z dne 10. 9. 2014, odreditev toženi stranki, da izda novo odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost za obdobje od 29. 4. 2014 do 30. 11. 2014, obračuna nadomestilo in po odvodu ustreznih dajatev izplača zapadle mesečne zneske denarnega nadomestila za obdobje od 16. 2. 2014 do 30. 11. 2014 z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (III. točka izreka).
Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost z dnem 29. 4. 2014, pravilna in zakonita.
2. Zoper sodno odločbo, in sicer II. in III. točko izreka, se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, oziroma sodba podrejeno razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ne strinja se z razlogovanjem sodišča, da je pri odločanju o pravici do nadomestila vezano na pravnomočno odločbo o izbrisu iz evidence brezposelnih. Takšno stališče bi prišlo vpoštev, če bi bilo o prenehanju pravice do denarnega nadomestila in izbrisu iz evidence odločeno v enotnem postopku z eno odločbo. Vendar ne gre za tak primer. Vodena sta bila dva postopka. Eden se je nanašal na izbris iz evidence brezposelnih, drugi na prenehanje pravice do nadomestila. Dejstvo, da zoper odločbo o izbrisu iz evidence brezposelnih ni uveljavljal sodnega varstva ne pomeni, da sodišče ne bi bilo dolžno ugotavljati okoliščin, relevantnih za prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Ne drži, da bi delal na črno, saj to v upravnem postopku ni dokazano. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhaja, da sta bili smiselno vezani na obvestilo Tržnega inšpektorata RS z dne 28. 4. 2014, ne da bi bile ugotovljene dejanske okoliščine o domnevnem opravljanju dela na črno, s čimer je bila kršena pravica do izjave.
Sodišče bi moralo ugotavljati, ali je med prejemanjem nadomestila za brezposelnost, opravljal delo na črno ali ne. Ker tega ni storilo, sodbo pa utemeljilo z vezanostjo na pravnomočno odločbo iz drugega postopka, je prekoračilo pooblastila in poseglo v sfero upravnega postopka. Gre za zmotno pravno naziranje in napačno dokazno oceno, na kar kaže tudi dejstvo, da nobena od izpodbijanih odločb ne omenja upravnega postopka, vezanega na izbris iz evidence brezposelnih. Odločbi je zmotno presodilo in dejansko stanje nepopolno ugotovilo, s čimer je kršilo pravico do obravnave. Kršeno je tudi materialno pravo, saj sodišče odločitev pretežno upira na 65. člen ZUTD, kar bi lahko prišlo v poštev le, če bi se vsebinsko ukvarjalo z vprašanjem dela na črno.
3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, ostro zavrača očitano zmotno uporabo materialnega prava, opozarja da že iz rimskih časov velja načelo, da nepoznavanje prava škoduje in predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna odločba v izpodbijanem zavrnilnem delu izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.
V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ni podana niti smiselno zatrjevana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz obravnavnega zapisnika z dne 9. 9. 2015 izhaja, da je bil tožnik zaslišan in mu torej ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. V okoliščinah konkretnega primera ni mogoče uspešno zatrjevati niti kršitev pravice do izjave, iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.
6. V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja pravice do denarnega nadomestila. Po upravnih odločbah, ki sta predmet sodne presoje, tožniku z dnem 29. 4. 2014 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, priznane s pravnomočno odločbo z dne 6. 3. 2014 za obdobje od 16. 2. 2014 do 15. 3. 2016. Vendar sta izpodbijana upravna akta tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita in to izključno iz dejanskih in pravnih razlogov, utemeljenih v izpodbijani zavrnilni sodbi.
7. Za pritožbeno rešitev zadeve je namreč odločilno zgolj dejstvo, da je bil tožnik v skladu s pravnomočno odločbo z dne 9. 5. 2014, z dnem 29. 4. 2014 brisan iz evidence brezposelnih oseb. Iz samega izreka materialno pravnomočne odločbe eksplicitno izhaja, „da je bilo dne 29. 4. 2014 ugotovljeno, da je bil tožnik kot brezposelna oseba zaposlen na črno, kar je razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih“. Hkrati je odločeno, da se „imenovani preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko postane ugotovitev dokončna“. Seveda je upravna odločba dokončna, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo. Če pritožba sploh ni vložena, niti ni uveljavljano sodno varstvo, kot v obravnavnem primeru, postane dokončna odločba tudi formalno in materialno pravnomočna.
8. Prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb na podlagi pravnomočno ugotovljenega dela na črno, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. V primeru, kakršen je obravnavni zato ni bilo potrebno, niti v rednem postopku o prenehanju pravice do nadomestila, ni bilo dopustno ponovno ugotavljanje razloga za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, kot zmotno meni pritožnik. Ne gre za predhodno vprašanje, ki ne bi bilo že pravnomočno rešeno! Tudi sicer je pravna razmerja, urejena s pravnomočno upravno odločbo v skladu s 158. členom Ustave RS mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Torej v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku(2) , z izrednimi pravnimi sredstvi. Da bi tožnik v predsodnem postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sploh skušal doseči odpravo ali spremembo pravnomočno ugotovljenega dela na črno, pa v pritožbi niti ne zatrjuje.
Tako so pravno zmotni in zato povsem neutemeljeni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje o kršitvah procesnega prava vključno s pravico do obravnave in izjave, ker samo ni razčiščevalo resničnosti ali neresničnosti dela na črno, da je v pravnomočno končanem postopku o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih šlo za ločeni postopek, na katerega nebi smelo vezati odločanja o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, da naj bi s tem prekoračilo pooblastila, poseglo v upravno sfero (?) itd..
9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, in celo tožena stranka v predsodnem postopku, je v okoliščinah konkretnega primera zagotovo podana v 129. členu v zvezi s 65. členom Zakona o urejanju trga dela(3) (ZUTD). Po 10. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD namreč zavarovancu oz. uživalcu preneha pravica do nadomestila za brezposelnost z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz 8. alineje 1. odstavka 129. člena. ZUTD pa v 8. alineji 1. odstavka 129. člena eksplicitno določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ugotovi, da dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Takšno dejansko stanje je zagotovo podano tudi v predmetni zadevi. Ni nobenega dvoma, da je bil tožnik iz evidence brezposelnih oseb brisan zaradi dela na črno, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, kar ima seveda za posledico tudi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. 10. Zaradi predhodno obrazloženega in ko niti preostale pritožnikove navedbe, od sklicevanja na nepoznavanje prava, kar naj bi bil razlog, da odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih ni izpodbijal, da ni delal na črno in nekatere druge, niso takšne, da bi lahko pogojevale drugačno odločitev od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.
11. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka je sodišče v skladu z 154. členom ZPP hkrati odločilo, da trpi tožnik sam svoje stroške pritožbe.
(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.
(3) Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami.