Jedro

Brezcarinski uvoz po listi C in D je namenjen le uporabnikom z obmejnih območij v okviru tržaškega sporazuma. Po določbi 1. člena tržaškega sporazuma je lokalna trgovinska izmenjava, na katero se nanašajo določbe tega sporazuma, tista, ki se opravlja med obmejnimi območji Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Izpolnjen mora biti pogoj, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Drugačna razlaga citirane določbe 1. člena tržaškega sporazuma bi pomenila širitev njegove uporabe na druga območja Republike Italije, kar bi bilo v nasprotju z namenom sporazuma.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Carinarnice z dne 16.07.1993, s katero je bilo tožniku naknadno naloženo plačilo carine in drugih uvoznih dajatev za blago, po uvozni carinski deklaraciji z dne 27.02.1993. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prodajalec blaga bil iz Padove. Pri carinjenju je bil prijavljen 57. člen carinskega zakona, zato carina in druge uvozne davščine niso bile obračunane. Pri naknadni kontroli deklaracije in priloženih listin je carinarnica ugotovila, da uvoženo blago ne more biti oproščeno plačila carine na podlagi liste D Tržaškega sporazuma, ker ni izpolnjen osnovni pogoj, saj blago ni bilo uvoženo in prodano iz obmejne cone Trsta. Na podlagi te ugotovitve je carinarnica pravilno postopala, ko je izdala odločbo o naknadnem plačilu carine in drugih uvoznih dajatev v skladu z določbami 1. točke 1. odstavka 270. člena carinskega zakona. Blago je lahko oproščeno plačila carine in drugih uvoznih davščin po določbi 57. člena carinskega zakona na podlagi mednarodne pogodbe - sporazuma med SFRJ in Republiko Italijo o brezcarinski blagovni izmenjavi v okviru Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu in akta o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Uradni list RS, št. 40/92). Pogoj za uporabo sporazuma je, da se blago iz določenih tarifnih številk v listi D Tržaškega sporazuma izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Ker je bilo blago kupljeno v Padovi, ni osnove za brezcarinski uvoz blaga. Pritožbene navedbe tožnika, da zaradi pomanjkanja blaga na zalogi blago ni bilo kupljeno pri poslovnem partnerju iz Trsta, temveč pri kooperantih iz Padove, ne vplivajo na drugačno rešitev zadeve.

V tožbi tožnik navaja, da "navedba glede porekla blaga drži", toda blago je naročil pri svoji pogodbeni stranki v Trstu, ki ima kooperanta. Tožnik za to ni vedel in je plačal blago tako, kot mu je tržaški partner naročil. Ta partner je nenadoma dobavil blago drugega kooperanta, ki zanj izdeluje nekatere dele, nekatere pa izdeluje partner iz Trsta sam. Tako je velik del uvoženega blaga dejansko iz Trsta. Dva zunanja parterja sta si tako poravnala svoje račune z izvozom skupnega blaga tožniku. Tožnik za to ni kriv in tega niti ni vedel. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe v celoti in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je tožnik opravil uvoz na podlagi sporazuma med FLRJ in Republiko Italijo o lokalni izmenjavi med lokalnima območjema Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 11/56, v nadaljevanju: tržaški sporazum) in sporazuma med SFRJ in Republiko Italijo o brezcarinski blagovni menjavi v okviru tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu z listama C in D (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 8/89, v nadaljevanju: lista C in D), katerih nasledstvo je Republika Slovenija notificirala z aktom o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Uradni list RS, št. 40/92, Mednarodne pogodbe št. 11/92). Uvoz po listi C in D je namenjen le uporabnikom z obmejnih območij v okviru tržaškega sporazuma. Po določbi 1. člena tržaškega sporazuma je lokalna trgovinska izmenjava, na katero se nanašajo določbe tega sporazuma, tista, ki se bo opravljala med obmejnimi območji Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Zato je pravilno stališče tožene stranke, da mora biti izpolnjen pogoj, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Drugačna razlaga citirane določbe 1. člena tržaškega sporazuma bi pomenila širitev njegove uporabe na druga območja Republike Italije, kar bi bilo v nasprotju z namenom sporazuma. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da ocarinjeno blago ni bilo prodano iz območja Trsta, temveč iz Padove. V pritožbi in tožbi tožnik sicer omenja še tretji kraj, kar pa ni pomembno, ker prav tako ne spada v območje Trsta. Zato je po presoji sodišča tožena stranka utemeljeno uporabila 1. točko 1. odstavka 270. člena carinskega zakona (CZ, Uradni list SFRJ, št. 10/76 do 21/90) in pravilno odločila. Navedba v tožbi, da je velik del blaga zaradi proizvodnje v kooperaciji dejansko uvožen (prav izvožen) iz Trsta, za kar ne ponuja nobenih dokazov, je tožbena novota, ki je sodišče ne more upoštevati. Po določbi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) sodišče namreč odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene upravnem postopku. V upravnem sporu se po določbah 39. člena ZUS nova dejstva le izjemoma upoštevajo, če nedvoumno kažejo, da je dejansko stanje očitno drugačno od tistega, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenega ugovora, da do uvoza izven območja Trsta ni prišlo po tožnikovi krivdi in da za to niti ni vedel, ker tak ugovor za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pravno ni pomemben, ker se carinski predpisi uporabljajo glede na podane dejanske objektivne okoliščine.

Iz navedenih razlogov je tožba neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena ZUS. Določbe CZ in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).