Jedro

Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni enostranska ali subjektivna, pač pa temelji na logični presoji vsakega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 175.882,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nov postopek. Navaja, da se sodišče prve stopnje dokazno ni opredelilo do izpovedb prič S. S. (v sodbi sodišča prve stopnje je omenjena le enkrat), T. S., B. Z., R. J., I. K., A. O. in Z. R. Ker teh prič in vsebine njihovih izpovedb sodišče prve stopnje (enako tudi sodišče druge stopnje) ne omenja in ker gre za priče tožnika, se sodba sodišča prve stopnje bere kot da bi sodišče v okviru dokaznega postopka izvedlo in upoštevalo zgolj dokaze toženca, ne pa dokazov tožnika. Navedeni procesni očitek je drugostopenjsko sodišče odpravilo, da ni zadostno konkretiziran. Takšno stališče višjega sodišča je protispisno, saj je tožnik v pritožbi jasno navedel, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov, vodi pa tudi k pravno spornem zaključku, da bi se moral pritožnik v pritožbi opredeliti tudi do tistih zaključkov in stališč sodišča prve stopnje, ki jih sodba sploh ne vsebuje. To je dejansko nemogoče. Pritožnik lahko zmotno ugotovitev dejanskega stanja uveljavlja šele v trenutku, ko sodišče prve stopnje poda jasno opredelitev do vseh izvedenih dokazov, v nasprotnem primeru pa mu je ta pravica kršena. Sodba sodišča druge stopnje v 6. točki vsebuje pomanjkljivo (brez navedbe pravne podlage) odločitev o pritožbenih navedbah, ki se nanašajo na zmotno uporabo določila drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zlasti ob upoštevanju dejstva, da toženka vsebine teh listin sploh ni prerekala, sodišče prve stopnje pa je pri njihovi presoji kršilo določilo drugega odstavka 7. člena ZPP. Glede slednjega procesnega očitka se sodišče druge stopnje ne opredeli.

4. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik je v pritožbi uveljavljal kršitev 8. člena ZPP, ker se med drugim sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedb vseh prič, katerih zaslišanja je predlagal. Pritrditi je mogoče reviziji, da je bil takšen procesni očitek formalno pomanjkljive dokazne ocene zadostno konkretiziran, zato je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da nanj zaradi njegove neopredeljenosti ni mogoče odgovoriti. Vendar pa na drugi strani ni utemeljen. Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni enostranska ali subjektivna, pač pa temelji na logični presoji vsakega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj. Izpovedb v reviziji izpostavljenih prič sodišče prve stopnje ni prezrlo,(1) temveč se je do njih (t. j. do izpovedb prič, ki so bile prisotne na operativnih sestankih oz. so bili predstavniki izvajalcev) opredelilo na straneh devet (zadnji odstavek) in deset sodbe (do izpovedbe S. S. pa še na strani sedem), ko je pojasnilo, da na njihovi podlagi ni bilo moč ugotoviti konkretnih okoliščin v zvezi z zatrjevano neuporabnostjo PZI projektov, niti ni mogoče zaključiti, da ugotovitve izvedenke niso v skladu z ugotovitvami dejanskega stana, kot izhajajo iz izpovedb teh prič. Glede pritožbenih očitkov kršitev drugega odstavka 7. člena ZPP in drugega odstavka 214. člena ZPP pa je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da zatrjevani kršitvi nista podani, ker pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati z dokazi.

7. K er niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Ob tem velja dodati, da z aslišanje priče Z. R. ni bilo predlagano s strani tožnika, temveč gre za dokazni predlog nasprotne stranke.