Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ob odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti odločitev v izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

II. Udeleženec N. G. sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 1770/2007 z dne 11. 02. 2008, pri nepremičnini parc. št. 350/442, vpisani v zemljiškoknjižni vl. št. 544, k. o. X, last N. K. in pri nepremičninah parc. št. 517/1, 517/4 in 517/6, vpisanih v zemljiškoknjižni vl. št. 433, k.o. Y, last N. K., do 1/4, opravilo zaznambo izvršbe v korist upnika N.G. in vknjižbo hipoteke v korist istega upnika za denarno terjatev glavnice v znesku 4.458,83 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka N. K. V laični pritožbi v bistvenem navaja, da je zoper izvršilni naslov vložila izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov), o katerem še ni bilo odločeno. Poleg tega izvršilno sodišče še ni odločilo o predlogu za ustavitev izvršbe, predlogu za odlog izvršbe in ugovoru po izteku roka, ki jih je vložila v postopku izvršbe. O zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke je mogoče odločiti šele po odločitvi o zgoraj naštetih izrednih pravnih sredstvih in predlogih dolžnice. Glede na navedeno je izpodbijani sklep nezakonit in neustaven. Nezakonit in v nasprotju z Ustavo RS je tudi sam izvršilni postopek. Nasprotna udeleženka še pojasnjuje, da upnik preprečuje opravo izvršbe.

3. Na pritožbo je odgovoril udeleženec N. G. (upnik v izvršilnem postopku) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže kot prepozno oziroma jo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz prvega odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sledi, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. V 88. členu ZZK-1 je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1).

6. Glede na pojasnjeno pritožba zmotno meni, da bi bilo o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke mogoče odločati šele po odločitvi pravdnega sodišča o predlogu za obnovo postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov, in po odločitvi izvršilnega sodišča o predlogu za ustavitev izvršbe, predlogu za odlog izvršbe in ugovoru po izteku roka, ki jih je nasprotna udeleženka vložila v izvršilnem postopku. Zaznamba izvršbe je le eno izmed izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na nepremičnino (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi celo takoj po izdaji sklepa o izvršbi in se ne čaka na njegovo pravnomočnost. Pravilnosti in zakonitosti odločitev v izvršilnem postopku zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in ima podlago v 86. in 88. členu ZZK-1. 8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. alineja tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

9. V zemljiškoknjižnem postopku velja pravilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Udeleženec N. G. zato sam krije stroške odgovora na pritožbo.