Jedro

Ttožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Škoda je nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe tožeče stranke z datumom 17. 2. 2020 se zavrže kot prepozna.

II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi plačila zneska 26.029,02 EUR s pripadki, plačila mesečnih rent namesto tožeče stranke in povrnitve stroškov pravdnega postopka s pripadki (točka I. izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo 1.034,88 EUR stroškov pravdnega postopka toženi stranki. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je škoda tožeči stranki nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke, ki je kršila zakonsko predpisane ukrepe varstva in zdravja pri delu1 je zaključilo, da zavarovalno kritje po sklenjenih zavarovalnih pogodbah s toženo stranko ni podano2. 2. Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo3 iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Meni, da se sodba sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nepopolni, so si v nasprotju ter da je sodišče odločalo mimo trditvene podlage. Da je sicer pravilno navedeno materialno podlago (člen 953 in 954 OZ), povsem napačno uporabilo, pravno relevantnih dejstev ali sploh ni uporabilo ali pa jih je uporabilo napačno. Podrobnejše pritožbene navedbe bo sodišče povzelo v nadaljevanju, ko bo nanje odgovarjalo. Tožeča stranka je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in o zadevi odloči tako, da ugodi tožbenemu zahtevku tudi v stroškovnem delu, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Tožeča stranka je 17. 2. 2020 sodišču predložila dopolnitev pritožbe s priloženim E-mailom z dne 17. 2. 2020, v kateri navaja, da je po vložitvi pritožbe izvedela, da je tožilec odstopil od kazenskega pregona zoper delavca tožeče stranke K. B. zoper katerega je bila vložena kazenskega ovadba zaradi ogrožanja varnosti pri delu po členu 201/II V KZ-1B in uvedena preiskava. Po prepričanju tožeče stranke je zato sodišče prve stopnje svojo odločitev napačno oprlo na navedbe iz kazenske ovadbe, kar naj se upošteva pri reševanju pritožbe.

K dopolnitvi pritožbe:

5. Dopolnitev pritožbe je prepozna, saj je rok za vložitev pritožbe potekel z 18. 12. 2019. Tožeča stranka je namreč sodbo prejela 18. 11. 2019, kot to izhaja iz podpisane poštne povratnice v spisu, 30-dnevni rok za pritožbo je tako iztekel 18. 12. 2019, dopolnitev pritožbe pa je bila vložena priporočeno po pošti 17. 2. 2020, kar je po izteku 30-dnevnega roka. Dopolnitev pritožbe je bilo tako skladno z določbo drugega odstavka 343. člena in prvega odstavka 346. člena ZPP zavreči kot prepozno.

K pritožbi:

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po tožeči stranki uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti katere od po uradni dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, v postopku na prvi stopnji niso bile storjene. Sodba sodišča prve stopnje je primerno obrazložena z jasnimi in skladnimi razlogi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in jo je moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje pa je odgovorilo na vse relevantne trditve pravdnih strank - tako tudi tožeče stranke. Ne drži tako trditev tožeče stranke, da sodbe ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje ni odločilo mimo trditev tožene stranke, tožeča stranka pa v pritožbi ne navaja kako naj bi uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in sicer kršitev 7. člena ZPP, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sicer pa tudi, če bi sodišče prve stopnje odločalo mimo trditev tožene stranke glede ugotovitev o kršitvi preventivnih ukrepov varnosti in zdravja pri delu (predvsem v smislu pregleda tehnične - projektne dokumentacije) kot to pritožbeno trdi tožeča stranka, je bila to le ena izmed ugotovljenih kršitev, ki jih je po ugotovitvi sodišča prve stopnje zagrešila tožeča stranka, ki pa za odločitev sodišča prve stopnje ni bila odločilnega pomena. Tožbeni zahtevek bi bilo zavrniti tudi, če sodišče navedene kršitve ne bi upoštevalo. Sodišče prve stopnje je za odločitev relevantno dejansko stanje popolno ugotovilo. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo in tega tudi pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi.

8. Tožeča stranka neutemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje, da to ni obrazložilo katera določila splošnih pogojev za zavarovanje civilne odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne police, je tožeča stranka kršila ter s čim in kako je to storila ter na osnovi katerih relevantnih dejstev je sodišče naredilo zaključek, da zavarovalno kritje po sklenjenih zavarovalnih pogodbah ni podano. Pri tem neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zgolj povzemalo izvedensko mnenje brez, da bi se do njega dokazno opredelilo in dokazno ocenilo.

9. Sodišče prve stopnje je do zaključka, da ni podano zavarovalno kritje tožene stranke za nastalo delovno nezgodo in posledično povzročeno škodo, ki ga je obrazložilo v točki 27 in 28 obrazložitve izpodbijane sodbe, prišlo na podlagi v predhodnih točkah izpodbijane sodbe navedenih nespornih dejstev in iz tekom postopka izvedenih dokazov ugotovljenih dejstev glede vzroka nastanka delovne nezgode. Pri tem je ugotoviti, da se glede samega nastanka delovne nezgode ugotovitve sodišča prve stopnje tudi ne razlikujejo od trditev tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi4, da je do nezgode prišlo pri odstranjevanju demontiranih kovinskih delov, ki so ležali povsod po tleh, zaradi padca delavca v globino, v nezaščiteno luknjo - jašek, na kateri je ležal kos pločevine za katero so delavci mislili, da gre za demontirani kos pločevine in so jo želeli odstraniti. Da se je delalo na višini, v slabih razmerah - na tleh je bilo veliko prahu, kovinski deli so ležali povsod na tleh, ter da je bilo v zgradbi več odprtin, tudi na koti 26, kjer se je zgodila nezgoda, da so bile vse odprtine, razen te, za katero delavci niso vedeli, ustrezno zavarovane in da so jih zavarovali delavci tožeče stranke skladno z varnostnim načrtom, je navajala sama tožeča stranka. Med pravdnima strankama je bil tako sporen le vzrok nastanka obravnavane delovne nezgode. Tega je sodišče ugotovilo z dokazno oceno predlaganih in izvedenih dokazov, zlasti izvedenskega mnenja in dopolnitve tega tekom postopka postavljenega izvedenca iz varstva in zdravja pri delu in dopolnitve tega z zaslišanjem izvedenca, katerega je sodišče prve stopnje v točkah 14 do 25 v bistvenem povzelo, vendar pa je že v točki 13 pojasnilo, da šteje izvedensko mnenje za verodostojno, argumentirano in prepričljivo ter konsistentno in da ga v celoti sprejema in mu sledi. Sodišče prve stopnje je torej sprejelo ugotovitve in zaključke izdelanega izvedenskega mnenja in dopolnitev tega kot svoje in jih je v točkah 14 do 25 obrazložitve izpodbijane sodbe jasno obrazložilo. Šele na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, da je nezgoda posledica kršitev, ki so bile vse podrobno opisane v citiranih točkah. V teh pa je sodišče prve stopnje tudi navedlo katere predpise je kršila tožeča stranka in zakaj šteje, da zavarovalno kritje ni podano. Sodišče prve stopnje je torej izvedensko mnenje dokazno ocenilo in upoštevaje tudi druge izvedene dokaze podalo svoje zaključke ter svojo odločitev podrobno obrazložilo z jasnimi in skladnimi razlogi. Sodišče prve stopnje se je torej jasno opredelilo o tem kateri izključitveni razlogi sklenjenega zavarovalnega kritja so podani5. Pritožbene trditve tožeče stranke, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo katera pravila so bila kršena in da je šlo za zavestno kršitev predpisov, se tako pokažejo za neutemeljene.

10. Tožeča stranka sodišču prve stopnje nadalje neutemeljeno očita, da je to napačno zaključilo, da v skladu z varnostnim načrtom niso bile pregledane vse odprtine. Trdi, da sporna odprtina v varnostnem načrtu ni bila omenjena, kar da je zapisal tudi izvedenec v izvedenskem mnenju v odgovoru na šesto vprašanje na strani 7 in da je tožeča stranka zaščitila vse odprtine, ki so bile v varnostnem načrtu označene, te pa ni bilo, ker nihče zanjo ni vedel. 11. Sodišče prve stopnje je v točki 24 obrazložitve pojasnilo, da se z varnostnim načrtom načrtuje varen postopek izvajanja del na gradbišču ali pri vzdrževanju, da ta vsebuje določila o varnostnih ukrepih in normativih, ki se morajo pri tem upoštevati, da praviloma vsebuje tudi podatke o obstoječih inštalacijah in napravah (katastri in načrti), opisana tveganja ter ukrepe za preprečitev teh, ter da je tožeča stranka skladno z varnostnim načrtom izdelala pisna navodila za delo na omenjenem objektu v katerih so nanizane tehnične nevarnosti, kjer so omenjene tudi odprtine na tleh ter varnostni ukrepi med katerimi je navedeno, da izvajalec - torej tožeča stranka, preveri zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali. Več kot očitno je, da tožeča stranka teh navodil ni izpolnjevala, saj objekta ni pozorno pregledala pred pričetkom del in nepravilno zavarovane oziroma nezavarovane odprtine ni zasledila. Glede na dejstvo, da na objektu ni bila prva izvajalka, da so pred njo enaka dela izvajali že drugi, nevarnost obstoja odprtin pa je bila zapisana v varnostnem načrtu, kakor tudi v navodilih za delo, se od nje pričakuje, da bo na možnost obstoja nevarnih odprtin še posebno pozorna, da bo objekt v tej smeri pozorno pregledala in odprtine primerno zavarovala, kot je to zapisala v navodilih in kot ji to nalaga varnostni načrt in predpisi iz področja varstva in zdravja pri delu, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe6. Pritožbeno sklicevanje tožeče stranke na varnostni načrt, ki da ne vsebuje označbe obravnavane odprtine, je zato brez pomena. Izvedenec je v točki 6 na katero se sklicuje tožeča stranka, res zapisal, da v varnostnem načrtu ta odprtina ni označena, je pa dodal tudi, da varnostni načrt tovrstnih načrtov praviloma ne vsebujejo. V nadaljevanju je zapisal tudi, da je bila navedena odprtina po njegovem mnenju pred pričetkom izvajanja del na objektu vidna in je evidentirana v projektni dokumentaciji, ko se je pokrila z odmontirano pločevino, pa ni bila več vidna7, kar je logično, saj je na njej ležala odpadna pločevina. Iz česar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka, če bi objekt pregledala v skladu z ukrepi predpisanimi v varnostnem načrtu, v navodilu o delu, in v skladu z veljavnimi predpisi, morala odprtino ugotoviti in odprtino ustrezno zavarovati. Ker tega ni storila je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je zavestno kršila pravila iz varnostni in zdravja pri delu, kakor tudi svoja navodila in pisni sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču. Pritožbena navedba, da tožeča stranka oziroma odgovorni vodja del ni strokovno usposobljen oceniti strokovnost varnostnega načrta in izdelati varnostni načrt, so tako brez pomena za odločitev, kakor so brez pomena za odločitev tudi njene trditve, da ta ni bil izdelan v skladu s pravili stroke.

12. Prav tako so glede na zgornje ugotovitve neutemeljene pritožbene navedbe, da niti izvedenec niti sodišče ni pojasnilo katere preventivne ukrepe bi moral izvesti izvajalec in kateri predpis jih določa in da so navedbe sodišča o tem pavšalne. Povsem jasno je, da mora izvajalec, če želi varno opraviti delo, poznati tehnične značilnosti objekta na katerem dela in o katerih se lahko seznani iz tehnične dokumentacije, če mu to ne omogoča sam ogled objekta, kakršno je tudi mnenje izvedenca8. Da je bilo to v danem primeru oteženo, ker so ob pričetku izvajanja del predhodno že odmontirani deli pločevine ležali po tleh, da gre za nevarno delo, ker je bilo veliko prahu, delo na višini, pa je že v tožbi navedla sama tožeča stranka9. Povsem neutemeljene so zato v pritožbi ponovljene navedbe tožeče stranke, da za luknjo ni vedela.

13. Brez pomena pa so tudi nadaljnje pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi ta izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka za delo ni zagotovila primerne varovalne opreme, ker da če bi vedela za odprtino bi to zagotovila.

14. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da je sodišče nepopolno in napačno ugotovilo, da tožeča stranka ni izvajala stalnega nadzora nad izvajanjem rušitvenih del, ker da je izvedenec v izvedenskem mnenju zapisal, da ni gotovo, da bi to lahko preprečilo nezgodo in da je v praksi težko neposredno nadzorovati delo (stran 4 in 8 mnenja). Tožeča stranka pri tem očitno namerno spregleda izpovedbo izvedenca ob zaslišanju, kjer je izvedenec glede na pripombe tožeče stranke zoper izvedensko mnenje v tem delu pojasnil in poudaril, da se pri rušitvenih delih zahteva neposreden in stalen nadzor, to je najvišja oblika nadzora, da bi v tem obravnavanem primeru moral nekdo stalno nadzirati ta rušitvena dela, da je to v praksi malo težje izvesti, da pa bi to, če bi se tukaj izvajalo, zelo verjetno preprečilo škodni dogodek, kar je sodišče prve stopnje povzelo v točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe in pravilno presodilo, da že navedena kršitev zadošča za zaključek, da ni podano zavarovalno kritje.

15. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da je imela tožeča stranka po zavarovalni polici sklenjeno dodatno klavzulo 03-ODG-01/06, ki vključuje delodajalčevo odgovornost in da je v skladu z določbo drugega odstavka navedene klavzule sklenjeno zavarovanje, ki ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisa zaščitnih in varnostnih sredstev in opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo in zaradi škode, ki je nastala, ker je bil delavcu s strani zavarovanca dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti ali veljavnimi delovnimi postopki. Pravilno je zaključilo, da je podana izključitev zavarovalnega kritja po 3. členu navedenih pogojev zaradi zavestnega ravnanja proti veljavnim predpisom ali proti navodilom, ki jih je izdal naročnik ali organ oblasti. Pojasnilo je, da je očitno, da tožeča stranka ni ravnala po predpisih in tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih na gradbišču, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu v skladu s 5. in 11. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter določili Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih10. Pojasnilo je, da bi tožeča stranka morala delo organizirati tako, da bi izbrala take delovne metode ali prekiniti dela dokler ne bi bile odprtine primerno zavarovane ali označene, da ne bi moglo priti do delovne nesreče s smrtnim izidom ter da je očitno, da v skladu z varnostnim načrtom niso bile natančno pregledane vse odprtine. Kot je zapisalo sodišče prve stopnje tožeča stranka ni ravnala kot skrben strokovnjak, kar se je pri navedenem delu pričakovalo, ni opravila svojega dela kot je bilo to določeno v varnostnem načrtu (katerega sestavni del so navodila za delo pri demontaži opreme iz klasirnice – P. (priloga A 30), v katerih je bilo navedeno, da mora preveriti zavarovanje odprtin vsled odstranitve zaščitnih mrež ali pokrovov nad kanali) in je s tem zavestno kršila tako varnostni načrt, kakor tudi pravila iz varstva in zdravja pri delu. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je škoda nastala zaradi ravnanja same tožeče stranke kot zavarovanca in zavarovalnega upravičenca in zato zavarovalno kritje glede na sklenjene zavarovalne pogodbe ni podano (prvi odstavek 953. člena OZ).

16. Pritožbene navedbe tožeče stranke so tako neutemeljene, pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

17. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154., v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka kršila več ukrepov varstva in zdravja pri delu, tako po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, kot tudi do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in ostalih predpisih, predvsem ni preventivno pred pričetkom del pogledala v tehnično dokumentacijo (projekte izvedenih del) za objekt iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti tudi število in mesta vseh odprtin v tleh in se na tak način poskušala izogniti tveganjem. Prav tako ni preverila zavarovanja vseh odprtin, ni izvajala neposrednega in stalnega nadzora rušitvenih del med katere sodijo tudi odstranjevanje in demontaža tehnološke opreme, kar je ena od bistvenih zahtev uredbe v zvezi z izvršitvenimi dalje. Nadalje dela in delovnega okolja ni organizirala na način, da bi bilo varno iz vidika varstva in zdravja pri delu in tudi ni zagotovila uporabe ustrezne varovalne opreme, konkretno varovalnega pasu in ob uporabi te opreme je izvedenec ugotovil, da do škodnega dogodka v takšni obliki (smrti delavca) ne bi prišlo (točka 26 obrazložitve izpodbijane sodbe). 2 Glej točko 27 in 28 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Glej pritožbo z datumom 12. 12. 2012. 4 Glej točko II tožbe. 5 Glej npr. točko 22 in 23 obrazložitve izpodbijane sodbe. 6 Isto tam. 7 Glej točko 7 oziroma odgovor na sedmo vprašanje v izvedenskem mnenju. 8 Glej zapisnik o zaslišanju izvedenca na listni št. 114 do 115. 9 Glej točko II na strani 2 tožbe. 10 Ur. l. RS, št. 83/05 in 43/11), 4. člen.