Jedro

Že materialnopravni pomen določila prvega odstavka 198. člena Družinskega zakonika predvideva uskladitev v izvršilnem naslovu določene preživnine šele po nastanku izvršilnega naslova. To izhaja iz dikcije, da se "z izvršilnim naslovom določena" preživnina uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin in sicer se uskladitev opravi v mesecu januarju. Navedeno določilo predvideva usklajevanje preživnine za naprej, ne pa tudi za nazaj, sicer bi "uskladitve" družinsko sodišče moralo upoštevati že pri izdaji izvršilnega naslova.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi tako, da se sklep o izvršbi razveljavi v presežku glavnice nad 1.529,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2025 in zakonskih zamudnih obresti nad zneskom 11,06 EUR ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne in razveljavijo opravljena izvršilna dejanja, v II. točki pa tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka.

II.Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 27. 11. 2025 ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi v delu, kjer je dovoljena izvršba glavnice v presežku nad 1.249,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2025 dalje (I.1. točka izreka izpodbijanega sklepa) ter izvršba zakonskih zamudnih obresti nad 9,03 EUR (I.2. točka izreka izpodbijanega sklepa) in se predlog za izvršbo v tem delu zavrne in se v tem delu razveljavijo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka sklepa) in da mora upnik dolžniku povrniti 268,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v 8 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da tudi v primeru, če bi bilo stališče glede višine preživnine pravilno (pa temu ni tako in bo upnik v nadaljevanju podal obsežno pojasnilo), je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da je sklep o izvršbi razveljavi v delu, kjer je dovoljena izvršba glavnice v presežku nad 1.249,16 EUR, saj je naslovno sodišče pri svojem izračunu pomotoma izpustilo plačilo obveznosti (dolg) za mesec avgust 2025. Torej je upoštevalo zgolj plačilo dne 20. 8. 2025, ne pa dolg v znesku 280 EUR. Tako je izračun sodišča v tem obsegu gotovo napačen. Prav tako je tudi odločitev, da mora upnik povrniti stroške dolžniku v znesku 268,00 EUR nepravilna, saj ni upoštevalo, da je dolžnik zgolj delno uspel s svojim ugovorom. Upnik poudarja, da je naslovno sodišče v izpodbijanem sklepu nepravilno zaključilo, da pride do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v naslednjem letu po pravnomočnosti izvršilnega naslova in sicer ker naj bi izvršilni naslov tako določal in je sodišče vezano na načelo stroge formalne legalitete. Po stališču sodišča prve stopnje to pomeni, da je dolžnik do dne pravnomočnosti sklepa (to je do 18. 6. 2025) zapadle zneske preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžan plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti, torej v roku 15 dni od 18. 6. 2025 dalje. Zneske preživnine, ki zapadejo v plačilo od 18. 6. 2025 dalje pa je dolžnik dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, to je do dne 31. 1. 2026, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila pristojnega centra za socialno delo. Upnik poudarja, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo določbo izvršilnega naslova glede prve uskladitve preživnine ter posledično nepravilno zaključilo, da valorizacija preživnine nastopi šele od leta 2026 dalje. Takšno stališče je materialnopravno napačno in v nasprotju z določbo 198. člena Družinskega zakonika ter ustaljeno sodno prakso. Iz 198. člena Družinskega zakonika jasno izhaja, da se preživnina usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina določena oziroma nazadnje usklajena. Navedeno pomeni, da valorizacija nastopi neposredno na podlagi zakona (ex lege) in ni odvisna od izdaje ali vročitve obvestila centra za socialno delo. Iz 198. člena Družinskega zakonika jasno izhaja, da se preživnina usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina določena oziroma nazadnje usklajena. Navedeno pomeni, da valorizacija nastopi neposredno na podlagi zakona (ex lege) in ni odvisna od izdaje ali vročitve obvestila centra za socialno delo. Ta določila je zato treba razlagati teleološko, torej skladno z njihovim namenom - varstvom koristi otroka in zagotavljanjem učinkovitega preživljanja. V konkretnem primeru je bila preživninska obveznost določena že od leta 2021 dalje, zato so vsi posamezni obroki od tedaj dalje predmet zakonske valorizacije. Dejstvo, da je bila odločba pravnomočna kasneje, na samo obveznost usklajevanja ne vpliva, saj valorizacija ne nastane šele s pravnomočnostjo odločbe ali z obvestilom centra za socialno delo, ampak neposredno na podlagi zakona. Je pa to stališče tudi v nasprotju s sodno prakso. Sodna praksa dosledno poudarja, da uskladitev preživnine nastopi neposredno na podlagi zakona (ex lege) in ni odvisna od izdaje oziroma vročitve obvestila centra za socialno delo. Višje sodišče v Mariboru je v sklepu I Ip 42/2017 izrecno poudarilo, da obvestilo CSD "le dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve", pri čemer odsotnost obvestila nikakor ne pomeni, da izvirni izvršilni naslov izgubi pomen izvršilnega naslova. Iz navedene sodne prakse jasno izhaja, da obvestilo CSD nima konstitutivnega učinka in ne ustvarja nove obveznosti dolžnika, temveč zgolj evidentira oziroma preračuna višino preživnine, ki je bila že po samem zakonu usklajena z rastjo življenjskih stroškov. Zato je materialnopravno napačno stališče, da naj bi bil dolžnik dolžan plačevati valorizirano preživnino šele od trenutka prejema obvestila CSD oziroma šele za bodoče obroke po pravnomočnosti odločbe. Takšna razlaga bi bila v nasprotju tako z določbo 198. člena Družinskega zakonika kot tudi z ustaljeno sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Prav tako sodna praksa poudarja, da je namen sistema usklajevanja preživnin ohranjanje realne vrednosti preživnine skozi celotno obdobje trajanja preživninske obveznosti. Drugačna razlaga bi povzročila razvrednotenje preživninskih obveznosti zaradi inflacije ter posegla v korist otroka kot temeljno vodilo družinskega prava. Zagotovitev valorizirane preživnine za obdobje od 26. 1. 2021 do dneva pravnomočnosti je zato nujna za varovanje koristi otroka (načelo najboljše koristi otroka iz 7. člena DZ) in za ohranitev realne vrednosti preživninskih zneskov, skladno z namenom zakonodajalca. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je delno utemeljena, v preostalem pa ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II N 124/2021 z dne 5. 6. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 1749/2024 z dne 18. 6. 2025 in obvestilom o uskladitvi preživnine CSD A. z dne 10. 9. 2025.

5.Višje sodišče uvodoma ne pritrjuje pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru izvršilni naslov razlagati in izvršiti preko njegovega besednega pomena. Načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka, ki izhaja iz 17. člena ZIZ, namreč pomeni, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ga sme in mora izvršiti le tako (in natanko tako), kot se glasi, ni pa pooblaščeno presojati njegove materialnopravne zakonitosti in pravilnosti.

6.Izvršilni naslov v konkretnem primeru določa, da je dolžnik B. B. od 26. 1. 2021 dalje za mld. upnika C. B. dolžan plačevati preživnino v višini 280,00 EUR mesečno, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je v IV. točki izvršilnega naslova določeno, da je dolžnik B. B. do pravnomočnosti sklepa zapadle zneske preživnine (torej zapadle do dne 18. 6. 2025) iz II. točke izreka sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in upoštevaje delna plačila po III. točki izreka sklepa, dolžan plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila. V bodoče dospevajoče preživninske obroke (ki so zapadli v plačilo od 18. 6. 2025 dalje) pa je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila pristojnega Centra za socialno delo.

7.Povzeto pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo pomen izvršilnega naslova. Dolžnik je dne 3. 4. 2026 sodišču posredoval Obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z dne 25. 3. 2026 iz katerega izhaja, da je preživnina določena z izvršilnim naslovom v višini 280,00 EUR od 1. 2. 2026 dalje usklajena z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin in znaša 282,52 EUR mesečno. Hkrati je dolžnik priložil tudi dopis CSD A. z dne 25. 3. 2026, iz katerega izhaja, da so predhodna obvestila o uskladitvi predmetne preživnine <em>brezpredmetna</em>. Navedeno pomeni, da je CSD kot brezpredmetno označil tudi Obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z dne 10. 9. 2025, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep. Slednje postopanje CSD je logično in pravilno, saj je z obvestilom o uskladitvi preživnine CSD A. z dne 10. 9. 2025, ki je uskladilo vse preživnine za nazaj od 26. 1. 2021 dalje, pravzaprav posegel v izvršilni naslov, kar pa ni bilo dopustno.

8.Tudi sicer po presoji višjega sodišča že materialnopravni pomen določila prvega odstavka 198. člena Družinskega zakonika predvideva uskladitev v izvršilnem naslovu določene preživnine šele po nastanku izvršilnega naslova. To izhaja iz dikcije, da se "z izvršilnim naslovom določena" preživnina uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin in sicer se uskladitev opravi v mesecu januarju. Navedeno določilo predvideva usklajevanje preživnine za naprej, ne pa tudi za nazaj, sicer bi "uskladitve" družinsko sodišče moralo upoštevati že pri izdaji izvršilnega naslova.

9.Drugačno stališče ne izhaja iz kakšne usklajene sodne prakse, ki je pritožba nenazadnje niti ne navaja. Sklep VSM I Ip 42/2017 ne vsebuje takega stališča, temveč poudarja le, da odsotnost obvestila ne pomeni, da upnik nima izvršilnega naslova vsaj v višini iz sodne odločbe. Tudi če uskladitev nastopi ex lege, to ne pomeni, da nastopi tudi za nazaj, temveč to, da obvestilo CSD ni konstitutitvni element obveznosti, kot navaja že dolžnik sam. Če je upnik menil, da v izvršilnem naslovu preživnina ni določena v ustrezni višini, bi to moral uveljavljati že postopku izdaje izvršilnega naslova ter v tistem postopku na ta način pripomoči k varstvu največje koristi otrok. Izvršilno sodišče kot že rečeno namreč preko izvršilnega naslova ne more.

10.Pritožba pa je utemeljena v delu, v katerem upnik uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v svoje obračunu pozabilo upoštevati preživninski obrok (dolg) za avgust 2025, torej znesek 280,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2025. Višje sodišče je zato obračun sodišča prve stopnje dopolnilo tako, da ga je nadaljevalo od stanja, ko je bil izračun še pravilen, tj. od 19. 7. 2025 dalje, in sicer je na ga dan glavnica znašala 1.793,11 EUR zmanjšano za 285,32 EUR, tj. 1.507,79 EUR in povečano za 13,53 EUR na račun obresti (v obračunu označeno kot neobrestovani "stroški"). Dodalo je izpadli dolg z zapadlostjo 280,00 EUR dne 19. 8. 2025 in plačilo dne 20. 8. 2025 v višini 285,32 EUR. Ob takšnem postopanju je dolg na dan 15. 9. 2025 znašal skupaj 1.540,13 EUR, od tega 11,06 EUR obresti, torej 1.529,07 EUR glavnice in 11,06 EUR. V tem delu utemeljeni pritožbi je torej višje sodišče zato delno ugodijo tako, da je sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da se sklep o izvršbi razveljavi v presežku nad 1.529,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2025 in zakonskih zamudnih obresti nad zneskom 11,06 EUR ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne in razveljavijo opravljena izvršilna dejanja. Obračun je kot priloga sestavni del tega sklepa.

11.Pritožba pa je utemeljena tudi v stroškovnem delu, saj je dolžnik delno uspel z ugovorom, delno pa je z odgovorom na ugovor uspel upnik, ob čemer je uspeh vsake od strank v postopku približno enak. Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbi zato treba ugoditi še tako, da se sklep v II. točki spremeni tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka.

12.Delno utemeljeni pritožbi je po povedanem višje sodišče ugodilo tako, da je sklep delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot že pojasnjeno, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Upnik je s pritožbo sicer delno uspel, vendar pa gre za sorazmerno majhen delež uspeha glede na celotno vrednost spornega dela, zato je višje sodišče odločilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).