Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
3. 7. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 17. junija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 949/2000 z dne 25. 1. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 97/12947 z dne 16. 12. 1998 se ne sprejme.
1.Pritožnica izpodbija v izreku navedene sklepe. Okrajno sodišče je na predlog pritožnice (upnice v izvršilnem postopku) izdalo sklep o izvršbi, ki pa ga je na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika razveljavilo in odločilo, da bo sodišče o zahtevku upnika odločilo v pravdnem postopku. Zoper navedeni sklep je pritožnica vložila pritožbo, v kateri je ugovarjala pravočasnost in verodostojnost ugovora dolžnika. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da se dolžnikov ugovor v spisu ne nahaja; nahaja se le kasneje vložena vloga, ki dopolnjuje ugovor. Pravočasnost ugovora naj bi dolžnik izkazoval s poštnim potrdilom o prejemu pošiljke pošte v V. Ker sodišče pritožnici ni omogočilo, da bi odgovorila na navedbe dolžnika, s katerimi je ta dokazoval pravočasnost ugovora, je kršilo načelo kontradiktornosti. Po mnenju pritožnice navedeno poštno potrdilo samo po sebi ne dokazuje, da se poštna pošiljka nanaša ravno na to izvršilno zadevo. Zato bi moral dolžnik z drugimi nedvoumnimi dokazi izkazati, da je bila točno določena vloga poslana pravočasno. S tem, ko je sodišče štelo navedeno poštno potrdilo za verodostojno, je tudi odstopilo od veljavne sodne prakse.
Pritožnica zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave (enakosti pred zakonom) in 22. člena Ustave (enako varstvo pravic).
3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč.
Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja.
Ustavno sodišče se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem, pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati.
4.Določba 22. člena Ustave, po kateri je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave. Iz te določbe izhaja dvoje. Po eni strani mora biti zagotovljena enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku, kar predstavlja enega izmed temeljnih jamstev poštenega postopka. Po drugi strani pa sodišče stranke ne sme obravnavati neenakopravno s tem, da bi v njeni zadevi odločilo drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih.
5.Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) v prvem odstavku 5. člena daje vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Sodišče praviloma ne sme odločiti o zahtevku, glede katerega se druga stranka ni imela možnosti izjaviti, kršitev tega načela pa je ena izmed najtežjih kršitev postopka, ki jo je mogoče uveljavljati tudi z vsemi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vendar z odločitvijo sodišča, ali je bil ugovor dolžnika pravočasno vložen, ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Odločitev sodišča se namreč nanaša le na obstoj procesne predpostavke - tj. pravočasnosti ugovora, glede katere pa sodišče odloči, ne da bi se o tem izjavila tudi nasprotna stranka. Z vidika pravice do enakega varstva pravic bi lahko bila pomembna navedba pritožnice o odstopu od sodne prakse. Vendar pa izpodbijanemu sklepu takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Odločbi sodišča, ki ju pritožnica prilaga, se ne nanašata na enak ali podoben primer. V zadevi, na katero se sklicuje pritožnica, je bila pravočasnost vloge dokazana tudi s podatki oddajne knjige, z izdajnico ter ostalimi podatki. Vendar pa navedeno ne pomeni, da mora sodišče pravočasnost vložene vloge vedno preverjati z vsemi, v tej zadevi navedenimi dokazili. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da sta v obravnavani zadevi sodišči prve in druge stopnje dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložili svojo odločitev. Odločitev sodišč pa tudi ni tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi tudi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.
6Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam-Lukić.
Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.
Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger