Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 1019/2006

ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CPG.1019.2006 Gospodarski oddelek

zavrnilna zamudna sodba
Višje sodišče v Ljubljani
29. marec 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V teoriji procesnega prava namreč velja, da je zamudna sodba zasnovana na takoimenovani afirmativni litiskontestaciji. To pomeni, da je treba razlagati pasivnost tožene stranke (ki ni vložila odgovora na tožbo), kot strinjanje s trditvami in zahtevki tožeče stranke. Zato je pri ugotavljanju, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe v smislu 4. točke 1. odst. 318. člena ZPP, treba ugotoviti le, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče v tem postopku ne izvaja dokaznega postopka. Zato so razlogi v izpodbijani sodbi, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz dokazov, na katere tožeča stranka opira svoj zahtevek, v nasprotju s 4. točko 1. odst. 318. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, prvostopna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom posameznikom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka R. S. v roku 8 dni plačati tožeči stranki I. d.o.o., K. znesek 791.708.136,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 1.1.1998 dalje do plačila in ji v roku 8 dni plačati stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, je zavrnilo.

V razlogih zavrnilne zamudne sodbe je navedlo, da ni podan že prvi element odškodninske obveznosti tožene stranke, to je protipravno ravnanje oziroma iz predloženih dokazov tožeče stranke zatrjevana protipravnost ravnanja ne izhaja. Tožeča stranka namreč ni uspela s tožbo pred Upravnim sodiščem RS, ko je na podlagi 3. odst. Zakona o upravnem sporu uveljavljala sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku iz 23. člena Ustave RS. V trenutku odločanja Upravnega sodišča RS je namreč nezakonito dejanje prenehalo, saj je bilo o vseh pravdnih zadevah tožeče stranke pred Okrajnim sodiščem v K. že odločeno. Zato je upravno sodišče RS tožbo tožeče stranke zavrglo, tej odločitvi pa je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS s sklepom pod opr. št. U /2002 z dne 1.12.2005. Kot presplošne in pomanjkljive je štelo trditve tožeče stranke o nastanku škode oziroma zaključku, da bi "ob ustavnim pravicam ustrezajočem delu Okrajnega sodišča v K. morali biti nezakoniti najemniki do dne 1.1.1998 iz tožničine nepremičnine deložirani, ker pa se zaradi očitanega protipravnega ravnanja tožene stranke to ni zgodilo, od tega datuma dalje tožeča stranka ne more uporabljati ter razpolagati s svojo nepremičnino "prosto oseb in stvari". "Tožeča stranka bi po oceni prvostopenjskega sodišča morala izkazati, da so predmetne zadeve neupravičeno "stale v predalu", medtem, ko je sodišče reševalo druge zadeve. Kot bistveno pretirano je ocenilo tudi višino postavljenega odškodninskega zahtevka, vendar pa se v obravnavanje te in ostalih predpostavk, potrebnih za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke ni spuščalo, ker je ocenilo, da ni podan že prvi element odškodninske obveznosti, to je protipravno ravnanje tožene stranke.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena, 318. člena v zvezi s 1. odst. 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena v odgovor toženi strank, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

I. O uveljavljani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP Enačenje izida zavrženja tožbe tožeče stranke v upravnem sporu, ko je tožeča stranka uveljavljala kršitev pravice iz 23. člena Ustave in zahtevala od upravnega sodišča, naj Okrožnemu sodišču v K. naloži, da sodniki opravijo procesna dejanja v navedeni zadevi v skladu s Pravili o reševanju prednostnih zadev in sodnim redom in zahtevala plačilo odškodnine zaradi navedene kršitve pravice 23. členu Ustave z odškodninskim zahtevkom v konkretnem primeru, na podlagi 26. člena Ustave, je nepravilno. Razlogi, ki jih je v zvezi z zavrženjem tožbe v upravnem sporu navedlo prvostopno sodišče v povezavi s pomanjkanjem prvega elementa odškodninske obveznosti tožene stranke, to je protipravnosti njenega ravnanja niso pravno odločilni.

Trditvena podlaga tožbe o pravno pomembnem dejstvu, da je bila tožeči stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zaradi česar zahteva plačilo odškodnine po 26. členu Ustave, temelji na trditvah, navedenih v točkah I - VII ter zaključkih v točki VIII trditvene podlage tožbe. Pravnomočna odločitev upravnega sodišča je del trditvene podlage tožbe v toliko, da je Okrajno sodišče v K. začelo obravnavati zadeve potem, ko je tožeča stranka po številnih brezuspešnih urgencah (med drugim tudi Sodnemu svetu RS, 15.1.1998, A/8) pri Upravnem sodišču RS dne 5.3.2002 vložila tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic (primerjaj v spisu trditve pod II, list. št. 3). O protipravnosti kot enega izmed elementov, ki mora biti podan, da je lahko podana odškodninska obveznost tožene stranke, torej prvostopno sodišče ni navedlo odločilnega razloga. O zatrjevanem protipravnem stanju je sodišče prve stopnje povzelo trditve tožeče stranke le iz točke VIII tožbenih trditev, o tem, da je s strani tožene stranke povzročeno protipravno stanje v katerem tožnica ne more uporabljati ter razpolagati s svojo nepremičnino "prosto oseb in stvari". Ob tem pa je spregledalo, da vsebuje tožbena trditvena podlaga o protipravnosti ravnanja tožene stranke navedbe v že omenjenih točkah od I do vključno VII. S tem, ko sodišče ni podalo razlogov o pravno odločilnih dejstvih, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. S tem je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo, ker je odločilo, da ni izpolnjen pogoj, predpisan v 3. točki 1. odst. 318. člena ZPP, da torej utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Po razveljavitvi prvostopne zavrnilne zamudne sodbe bo moralo prvostopno sodišče ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji predpisani za izdajo zamudne sodbe. To pomeni, da je sodišče druge stopnje vrnilo prvostopnemu sodišču omenjeno zadevo v fazo odločanja o tem, ali so izpolnjeni pogoji v 318. členu ZPP.

V zvezi z razlogi v izpodbijani sodbi, da tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da so predmetne zadeve neupravičeno "stale v predalu" ter da utemeljenost zahtevka ne izhaja tudi iz dokazov na katera tožeča stranka opira svoj zahtevek drugostopno sodišče opozarja na pravilno uporabo 4. točke 1. odst. 318. člena ZPP. V teoriji procesnega prava namreč velja, da je zamudna sodba zasnovana na takoimenovani afirmativni litiskontestaciji. To pomeni, da je treba razlagati pasivnost tožene stranke (ki ni vložila odgovora na tožbo), kot strinjanje s trditvami in zahtevki tožeče stranke. Zato je pri ugotavljanju, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe v smislu 4. točke 1. odst. 318. člena ZPP, treba ugotoviti le, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče v tem postopku ne izvaja dokaznega postopka. Zato so razlogi v izpodbijani sodbi, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz dokazov, na katere tožeča stranka opira svoj zahtevek ,v nasprotju s 4. točko 1. odst. 318. člena ZPP.

Do drugih (sicer utemeljenih) pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje v tej fazi postopka ne bo opredelilo, ker bo moralo prvostopno sodišče ugotavljati, ali so bili podani pogoji za izdajo ugodilne zamudne sodbe. Ker je prvostopno sodišče podalo le svoje stališče o pomanjkanju trditvene podlage o protipravnem ravnanju tožene stranke in samo splošno o višini odškodnine, sodišče druge stopnje na druge pritožbene navedbe, ne bo odgovarjalo (1. odst. 360. člena ZPP).

Zaradi razlogov navedenih v tej odločbi je sodišče druge stopnje ocenilo, da naj o pogojih za izdajo zamudne sodbe odloči drug sodnik posameznik (smiselna uporaba 356. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia