Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka (RS) za vračilo gozda in plačilo odškodnine v obravnavani zadevi glede na določbe ZIKS in ZDen ni pasivno legitimirana. Po 2. točki 145.b člena ZIKS je namreč zavezanec za vrnitev gozdov v lasti RS Sklad. Tudi po prvem odstavku 27. člena ZDen, ki se glede na prvi odstavek 145.a člen ZIKS smiselno uporablja, je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč.

Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 83/2018 z dne 19. 7. 2018 že zavzelo stališče, da je zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) odškodnine lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine. Pojasnilo je, da je odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi in da gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Ker je torej nepremičnina, ki je predmet konkretnega predloga za vračilo, gozd v lasti RS, je zavezanec za vrnitev Sklad (2. točka 145.b člena ZIKS in prvi odstavek 27. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS). Sklad pa je tudi zavezanec za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti gozda zaradi izseka (prvi odstavek 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti nasprotni udeleženki njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 382,50 EUR.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za vračilo zaplenjenega premoženja in plačilo odškodnine (I. točka izreka) ter predlagatelju naložilo v roku 15 dni povrniti nasprotni udeleženki stroške nepravdnega postopka v višini 612 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Navedbe udeležencev v pritožbenem postopku

2.Predlagatelj vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)

, s katero sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev ter odloči, da so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita, sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Sklicuje se na določbe 145., 145.a in 145.b člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, veljavnega v času vložitve predloga 3. 3. 2020

(v nadaljevanju ZIKS) in 22. člen Ustave RS ter odločbi Ustavnega sodišča RS Up-27/94 in Up-22/94. V obravnavani zadevi ne gre za takšno dejansko stanje, da bi bilo mogoče odločitev v celoti sprejeti na podlagi drugega odstavka 145.b člena ZIKS. Ugotoviti je treba pravilno dejansko stanje in skladnost konkretnega primera s primeri glede pasivne legitimacije s primeri, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje. Nesporno je, da je sporna parcela last nasprotne udeleženke (Republika Slovenije - RS), upravljalec te parcele pa ni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad), ampak družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. (v nadaljevanju SiDG). Odločilno je, kdo je upravljalec. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 564/2018, v kateri je bil Sklad zavezanec in upravljalec, in na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1462/2017, po kateri je za plačilo zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine zavezanec tisti, ki je zavezan za vračilo v naravi, kar pomeni, da je zavezanec za oba zahtevka isti. Na sporni parceli je bila odstranjena lesna masa v vrednosti 38.760 EUR. Sodišče prve stopnje ni izvedlo po predlagatelju predlaganega dokaza o naložitvi upravljalcu predložitev podatkov o času in obsegu izseka (okoli 400 m3 lesne mase) in svoje odločitve ni obrazložilo. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Iz navedenih razlogov uveljavlja tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in se v zvezi s tem sklicuje na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani (IV Cp 1099/2013, II Cp 2033/2012 in II Cp 1638/2012). Poudarja, da je pomembno, v kakšnem stanju je sedaj parcela, saj je nasprotna udeleženka (RS) zavezanka za povrnitev odškodnine, če je parcela sedaj izsekana (tretji odstavek 145. člena ZIKS in četrti odstavek 145.b člena ZIKS). Predlagatelj je 21. 6. 2021 pri sodišču prve stopnje vložil tudi predlog zoper Sklad kot zavezanca (postopek N 20/2021), ki je v odgovoru na predlog ugovarjal pasivno legitimacijo in zapisal, da glede odškodnine za povračilo vrednosti premoženja, ki ga ni možno vrniti v naravi, Sklad ni zavezanec. Sodišče prve stopnje je brez utemeljenih razlogov zavrnilo predlagateljev predlog za združitev obeh nepravdnih zadev. Napačna je tudi odločitev o stroških, saj po ZNP-1 nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka, 139. člen ZNP-1 pa ni uporabljiv, ker gre v osnovi za popravo krivic - vračilo zaplenjenega premoženja po ZIKS.

3.Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelj je v obravnavani zadevi predlagal vrnitev zaplenjenega premoženja - gozda (nepremičnine parc. št. 395/42 k. o. ... - v nadaljevanju sporna nepremičnina) in zaradi izseka približno 400 m3 neto lesne mase tudi plačilo odškodnine 38.760 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki predstavlja razliko do dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja.

Nasprotna udeleženka je predlogu nasprotovala,

in med drugim ugovarjala tudi pasivno legitimacijo, ker je zavezanec za vrnitev sporne nepremične glede na 145.b člena ZIKS Sklad.

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljev predlog za vračilo zaplenjenega premoženja in plačilo odškodnine zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, kar pritožbeno ni sporno, da je predlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka, saj je dedič pokojnika, ki je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani K 259/50-22 z dne 13. 6. 1950 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani KŽ 235/50 z dne 11. 7. 1950 obsojen in mu je bila izrečena kazen zaplembe premoženja, z izrednimi pravnimi sredstvi pa je za pokojnika dosežena oprostilna sodba (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ip 36024/2018), ter da je sporna nepremičnina, katere lastnik je RS, gozd.

7.Materialno pravno podlago za odločitev o predlogu predstavljajo določbe ZIKS in Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Po prvem odstavku 145. člena ZIKS se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Po drugem odstavku 145. člena ZIKS je zavezanec za vrnitev premoženja v naravi RS oziroma lokalna samoupravna skupnost, v katere lasti je premoženje, ki je bilo zaplenjeno. Po tretjem odstavku 145. člena ZIKS RS, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, povrne dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe. Po prvem odstavku 145.a člena ZIKS se ne glede na določbo prejšnjega člena za vračanje zaplenjenega premoženja v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31. 12. 1958, kazen zaplembe premoženja pa je bila razveljavljena na podlagi izrednih pravnih sredstev, glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Zakona o denacionalizaciji - Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US (prvi odstavek 145.a člena ZIKS). Določba 145.b člena določa zavezance za vrnitev zaplenjenega premoženja.

8.V zvezi z veljavnostjo določb ZIKS, ki je veljal v času vložitve predlagateljevega predloga 3. 3. 2020 in predstavlja materialnopravno podlago za odločitev o predlogu, pritožbeno sodišče uvodoma soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da glede na prvi odstavek 155. člena URS (prepoved retroaktivne veljavnosti predpisov) določbe ZIKS veljajo kljub 44. členu Zakona o debirokratizaciji - Uradni list RS, št. 3/22; v nadaljevanju ZDeb,

ki je določil, da se ZIKS preneha uporabljati (natančneje glej 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9.Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka (RS) za vračilo gozda in plačilo uveljavljane odškodnine v obravnavani zadevi glede na določbe ZIKS in ZDen ni pasivno legitimirana.

10.Po 2. točki 145.b člena ZIKS je namreč zavezanec za vrnitev gozdov v lasti RS Sklad. Tudi po prvem odstavku 27. člena ZDen, ki se glede na prvi odstavek 145.a člen ZIKS smiselno uporablja, je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Po desetem odstavku 27. člena ZIKS se gozdovi vračajo v last in posest, razen v primerih iz 1., 2., 3. in 5. točke 19. člena ZDen. Plačilo odškodnine namesto vračila gozda je torej izjema. V obravnavanem primeru predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi obstajale ovire za vrnitev gozda in tega tudi v pritožbi ne zatrjuje. Zatrjeval je le, da mu mora zavezanec zaradi izseka 400 m3 gozda povrnit razliko do dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja (38.760,00 EUR).

11.Po prvem odstavku 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 83/2018 z dne 19. 7. 2018

že zavzelo stališče, da je zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) odškodnine lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine. Pojasnilo je, da je odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi in da gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Ker je torej nepremičnina, ki je predmet konkretnega predloga za vračilo, gozd v lasti RS, je zavezanec za vrnitev Sklad (2. točka 145.b člena ZIKS in prvi odstavek 27. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS). Sklad pa je tudi zavezanec za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti gozda zaradi izseka (prvi odstavek 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS).

12.Glede na navedeno predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da Sklad ni upravljalec sporne nepremičnine, ampak je to SiDG. Za odločitev o tem, kdo je zavezanec za vrnitev nepremičnine in plačilo odškodnine, ni odločilno, kdo je upravljalec sporne nepremičnine, ampak da je ta nepremičnina gozd v lasti RS, zaradi česar je za njeno vrnitev in plačilo odškodnine zavezanec Sklad. Pritožbeno sklicevanje na 22. člen URS in odločbi Ustavnega sodišča RS (Up-27/94 in Up-22/94) pa je neutemeljeno, saj je zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju pasivne legitimacije nasprotne udeleženke v konkretnem primeru v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v citiranem sklepu. Predlagatelj se tudi neutemeljeno sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 564/2018, saj z obravnavano ni primerljiva (gre za drugačno pravno in dejansko stanje).

13.Prav tako so neutemeljene (sicer pavšalne) pritožbene navedbe glede bistvenih kršitev določb postopka zaradi zavrnjenih predlagateljevih dokaznih predlogov (kolikor z njimi meri na kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in v zvezi s tem uveljavljano nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter sklicevanje na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani (IV Cp 1099/2013, II Cp 2033/2012 in II Cp 1638/2012). Ker je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno pravilno stališče o pomanjkanju pasivne legitimacije v zvezi s predlagateljevim modificiranim predlogom, je odločitev, da predlaganih dokazov kot nepotrebnih zato ni izvedlo, obrazložilo z razumnimi razlogi (glej 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa v tem delu je posledično neutemeljen.

14.Predmet presoje tega pritožbenega preizkusa je pravilnost zavrnitve predlagateljevega predloga zoper nasprotno udeleženko (RS) zaradi pomanjkanja njene pasivne legitimacije, zato pritožbeno sklicevanje na navedbe Sklada v drugem nepravdnem postopku (N 20/2021) ni relevantno za presojo v obravnavani zadevi.

15.Predlagatelj v pritožbi tudi graja odločitev sodišča prve stopnje, ki ni sledilo predlagateljevemu predlogu za združitev obravnavane nepravdne zadeve z zadevi N 20/2021, v kateri je nasprotni udeleženec Sklad. V zvezi s tem konkretizirano ne uveljavlja nobene kršitve, zato s temi pritožbeni navedbami ne more uspeti. Striktna razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka pritožbenemu sodišču namreč nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne.

Kolikor pa (ne glede na (ne)konkretiziranost pritožbe) s temi navedbami pritožba smiselno meri na relativno bistveno kršitev določb postopka (kršitev 300. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 42. členom ZNP-1) pa predlagatelj niti ne zatrjuje izpolnitve pogojev po 286.b členu ZPP8 v zvezi z 42. členom ZNP-1.

16.

Toženec odločitve o stroških nepravdnega postopka, vsebovane v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, po višini konkretizirano ne izpodbija, uveljavlja le, da 139. člen ZNP-1 v obravnavani zadevi ni uporabljiv, ker gre za popravo krivic (vračilo zaplenjenega premoženja), zato nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

17.

Postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je nepravdni postopek.9 ZNP-1 ima za odločanje o stroških postopka predpisana posebna pravila v 40. členu ZNP-1. Po prvem odstavku 40. člena ZNP-1 krije vsak udeleženec svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ta določba je uvrščena v splošni del ZNP-1. V nekaterih nepravdnih postopkih nato ZNP-1 stroškovne posledice ureja drugače. V obravnavanem postopku se tako smiselno uporabljajo določbe ZNP-1 o določitvi odškodnine (1. oddelek XII. poglavja ZNP-1), ki ima glede stroškov postopka posebno določbo, in sicer v skladu s 139. členom ZNP-1 stroške postopka krije udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, če višina odškodnine presega vrednost, ki je bila v skladu z zakonom ponujena upravičencu pred začetkom sodnega postopka; v ostalih primerih krije stroške upravičenec. V posebnem delu ZNP-1 je torej predpisana izjema od splošne ureditve iz 40. člena ZNP-1, zato so neutemeljene predlagateljeve pritožbene navedbe o tem, da bi morala, ker gre za nepravdni postopek, vsaka stranka nositi svoje stroške postopka. Sodišče prve stopnje je predlagatelju pravilno naložilo, da nasprotni udeleženki povrne njene stroške nepravdnega postopka.

Odločitev o pritožbi

18.

Predlagateljeva pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Odločitev o pritožbenih stroških

19.

Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Glede na zgoraj citirano določbo 139. člena ZNP-1 predlagatelj, ki s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške, mora pa nasprotni udeleženki, zoper katero je bil predlog za vrnitev premoženja in plačilo odškodnine zavrnjen, povrniti njene potrebne stroške odgovora na pritožbo v znesku 382,50 EUR. Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) glede na vrednost izpodbijanega dela (15.000,00 EUR): 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo (1. alineja tar. št. 23/4 posebnega dela OT) in 12,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT). Predlagatelj mora plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem izpolnitvenem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (313. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1

2V nepravdnem postopku se določbe ZPP, če zakon ne določa drugače, smiselno uporabljajo.

3Uradni list SRS, št. 17/78, 23/82, 41/87, 32/89, 32/89 - 1974, SFRJ 83/89, RS 8/90 - ZSDZ, 10/91, 17/91-I - ZUDE, 12/92, 13/93 - ZP-G, 58/93, 66/93 - ZP-H, 71/94 - ZODPM, 29/95 - ZPDF, 49/97 - ZZZIND, 67/97 - odl. US, 87/97 - ZZZIND-A, 10/98, 56/98 - odl. US, 72/98 - ZKP-A, 26/99, 22/00, 84/00, 101/01 - odl. US, 59/02).

4Predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja (list. št. 1 - 5) je vložil 3. 3. 2020 in ga 21. 6. 2021 modificiral s prvo pripravljalno vlogo (list. št. 35 - 42).

5Primerjaj odgovor nasprotne udeleženke na predlog z dne 11. 12. 2020 (list. št. 33 - 34) in prvo pripravljalno vlogo z dne 11. 8. 2021(list. št. 43 - 44).

6ZDeb se je začel uporabljati 22. 1. 2022 in nima prehodnih določb, ki bi urejala procesni položaj glede že začetih postopkov.

7S tem sklepom je potrdilo stališče, ki ga je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 14627/2017, na katerega se predlagatelj na zadnji strani pritožbe tudi sklicuje.

8Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 25/2020.

9Po prvem odstavku 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

Po prvem odstavku 145.č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (1978) - ZIKS - člen 145, 145a, 145b, 145b-2, 145b-3, 145č Zakon o denacionalizaciji (1991) - ZDen - člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/10 Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 40, 40/1, 42, 139 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286-b, 286b/1, 300, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.