Jedro

V pogodbi dogovorjena „eksclusiva“ ni bila absolutna, saj je bila omejena s pravico naročnika, da lahko kadarkoli omeji obseg storitev. Toženka bi se tej pravici v skladu z določbo 840. člena OZ lahko odpovedala, a se ji ni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL, VL 18056/2014 z dne 18. 2. 2014 v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. V točki II izreka je odločilo o stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) jih je dolžna plačati toženi stranki (v nadaljevanju toženki) v znesku 3.708,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Je mnenja, da so razlogi izpodbijane sodbe v točki 9 obrazložitve v medsebojnem nasprotju in v nasprotju z listinami v spisu, kar predstavlja procesno kršitev iz 14. točke prvega (pravilno drugega) odstavka 339. člena ZPP. Dejstvo je namreč, da je bil 10. člen Pogodbe o opravljanju storitev posredovanja (v nadaljevanju Posredniške pogodbe) z Aneksom št. 3 z dne 8. 3. 2012 spremenjen. Prav zaradi te spremembe pa so navedbe sodišča prve stopnje, da je lahko toženka kadarkoli odstopila od pogodbe, pri čemer tožnici plačilo iz naslova provizij ne pripada, protispisne.

- Napačen je tudi zaključek sodišče prve stopnje, da je toženka izkoristila pooblastilo iz 1. člena Posredniške pogodbe, ki ji nudi časovno in vsebinsko neomejeno možnost enostranske omejitve obsega storitev. Tožnica je trdila in v tej smeri predlagala tudi izvedbo dokazov, da je toženka kasneje preko drugih posrednikov sklepala zavarovanja za iste rizike, ki jih je zavarovala že prej in s tem kršila 1. člen. Posredniške pogodbe. Predlaganih dokazov sodišče ni izvedlo, zavrnitve dokaznih predlogov pa ni obrazložilo. V točki 13 obrazložitve je enostavno zaključilo, da toženka po omejitvi obsega storitev ni sodelovala več z nobenim zavarovalnim posrednikom, zavarovalne pogodbe je sklepala neposredno, do česar ima pravico.

- Tožnica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni, tako da v izreku navedeni sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi, toženki pa se naloži povrnitev stroškov postopka. Podrejeno se zavzema za njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim ugovorom, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Res je, da je bil 10. člen Posredniške pogodbe, ki ureja pravico do odstopa od pogodbe z Aneksom št. 3 z dne 8. 3. 2012 spremenjen, kar je sodišče prve stopnje v razlogih odločbe v točkah 8 in 9, v katerih polemizira s pravico naročnika odstopiti od pogodbe s trimesečnim odpovednim rokom, očitno spregledalo, a ta okoliščina ni odločilna. Svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je namreč oprlo na pravico naročnika do omejitve obsega storitev posredovanja iz 1. člena Posredniške pogodbe, saj je pravilno sledilo toženki, da od pogodbe ni odstopila, ampak je (le) preklicala določena naročila. Glede dejstev, ki so bila odločilna za sprejeto odločitev (ta dejstva se ne nanašajo na odstop od pogodbe, ampak na pravico do preklica oziroma omejitve obsega posredovanja), tako med razlogi odločbe in listinami v spisu ni nasprotja.

7. Res je, da sodišče prve stopnje (vseh) predlaganih dokazov ni izvedlo (ni opravilo poizvedb pri več zavarovalnicah v RS in zaslišalo zakonitega zastopnika tožnice), pa tudi v razlogih odločbe o tem ni navedlo ustreznih razlogov. Takšno ravnanje bi lahko „pripeljalo“ do kršitve strankine pravice do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), a ne v konkretnem primeru. Prvič zato, ker tožnica te kršitve v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP ni uveljavljala takoj, ko je bilo to mogoče (na naroku dne 10. 3. 2016, ko je sodišče ugotovilo, da drugih dokaznih predlogov ni in glavno obravnavo končalo) in drugič zato, ker izvedba tega dokaza glede na vsebino 1. člena Posredniške pogodbe, ob upoštevanju 840. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ni bila potrebna, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa zadeve ni ugotovilo nobenih drugih procesnih kršitev, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti.

9. Tožnica je v dopolnitvi tožbe zatrjevala, da je toženka zavarovalni posel sklenila v nasprotju z dogovorom in ji je zato nastala škoda. Po tem, ko je toženka opozorila na določbo 1. člena Posredniške pogodbe, iz katerega izhaja, da dogovorjena „eksclusiva“ ni absolutna(1) in da lahko naročnik tako dogovorjeno „izključnost“, kot tudi obseg storitev, omeji, kar je storil, pa je začela tožnica zatrjevati, da ni šlo za preklic naročila, ampak je toženka od Posredniške pogodbe neupravičeno enostransko odstopila. Če bi šlo za preklic, bi bil le-ta po njenem mnenju v nasprotju s Posredniško pogodbo, v kateri je bila dogovorjena „eksclusiva“, hkrati pa bi bil v nasprotju s poštenjem (toženki je bila dana direktiva novega lastnika, da se zavarovanja sklepajo s francoskim zavarovalnim posrednikom, očitno pri tujih zavarovalnicah). Toženka je v prid svojemu stališču o pravici do preklica naročila v nadaljevanju opozorila še na določbo 840. člen OZ(2), v zvezi s tretjim odstavkom 219. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-NPB18)(3) in na odločbo VS RS II Ips 206/1999 z dne 20. 1. 2000. 10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo toženki in tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da določba 1. člena Posredniške pogodbe daje naročniku tako časovno kot vsebinsko neomejeno možnost enostranske omejitve obsega storitev. To pa pomeni, da v pogodbi dogovorjena „eksclusiva“ ni bila absolutna, saj je bila omejena s pravico naročnika, da lahko kadarkoli omeji obseg storitev. Toženka bi se tej pravici v skladu z določbo 840. člena OZ lahko odpovedala, a se ji ni. S tem, ko je med trajanjem pogodbenega razmerja omejila obseg storitev posredovanja iz razlogov na svoji strani (zahteve novega lastnika v zvezi s sklepanjem zavarovanj), po pravilnem stališču izpodbijane sodbe ni kršila 1. člena Posredniške pogodbe. Takšna omejitev obsega storitev tudi ne ustreza standardu nepoštenega ravnanja iz 840. člena OZ. Če pa so tožnici zaradi tega nastale (finančne) posledice (zmanjšanje prihodkov z naslova provizij) velja poudariti, da spadajo v domeno njenega poslovnega rizika in jih ne more prevaliti na toženko.

11. Čeprav je sodišče prve stopnje v točki 13 obrazložitve zaključilo, da toženka po omejitvi obsega storitev s tožnico ni sodelovala z nobenim drugim zavarovalnim posrednikom (tožnica je zatrjevala nasprotno in v tej smeri predlagala izvedbo dokazov), pritožbeno sodišče meni, da ugotovitev teh dejstev niti ni odločilna, saj si je toženka to pravico v pogodbi izgovorila oziroma se ji v skladu z določbo 840. člena OZ ni odpovedala.

12. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo ( 353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka v pritožbi ni pojasnila ničesar takšnega, kar bi v bistveni meri vplivalo na odločitev sodišča druge stopnje. Njeni pritožbeni stroški tako niso bili potrebni (155. člen ZPP).

Op. št. (1) : Naročnik se zaveže, da bo vse zavarovalne posle urejal izključno preko P. d.o.o., vendar lahko kadarkoli omeji obseg storitev, ki jih je zanj pooblaščen opravljati P. d.o.o., po tej pogodbi in je to v razumnem roku dolžan sporočiti P. d.o.o. V primero omejitve obsega storitev, ki jih je za naročnika dolžan opravljati P. d.o.o., mora P. d.o.o. to omejitev obsega storitev nemudoma sporočiti zavarovalnicam in drugim osebam, ki jim je predložil pooblastilo za opravljanje storitev posredovanja za naročnika.

Op. št. (2) : Naročitelj lahko prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem.

Op. št. (3) : Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna pravila obligacijske prava o posredniški pogodbi, razen pravil o posredniškem dnevniku in posredniškem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.