8. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Republike Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 22. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 560/2006 z dne 9. 11. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 810/2006 z dne 2. 11. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev pritožnika kot tujca državi Romuniji zaradi kaznivega dejanja kršitve Zakona o orožju po prvem odstavku 279. člena Kazenskega zakonika Romunije, za katero je bil s sodbo sodišča v Temišvaru v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča spoznan za krivega in obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora in je zanj odrejen zaporni nalog. Višje sodišče v Kopru je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper oba sklepa in predlaga njuno razveljavitev in odločitev, da se izročitev ne dovoli. Predlaga tudi začasno zadržanje izvršitve pravnomočnega sklepa, saj bo v nasprotnem primeru izročen in bi postala ustavna pritožba s tem brezpredmetna. Z izpodbijanima sklepoma naj bi mu bila kršena pravica do obrambe iz 29. člena Ustave in iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Pritožnik zatrjuje, da sodišči z izpodbijanima sklepoma nista zavarovali njegove pravice do sojenja v navzočnosti pred pritožbenim sodiščem v Romuniji. To naj bi bilo toliko bolj pomembno, ker naj bi drugostopenjsko sodišče kazen iz pogojne spremenilo v nepogojno. Pritožnik naj ne bi prejel vabila na obravnavo na drugi stopnji, zaradi česar naj ne bi imel možnosti navajati dejstev in dokazov v svojo korist. Izpodbijana sklepa naj bi se sklicevala na navedbe zapisnikov romunskih sodišč, da naj bi bil vabljen, vendar zgolj take navedbe ne morejo zadoščati za ugotovitev spoštovanja pravice do sojenja v navzočnosti. Ta pravica, kot minimalni standard pravic obdolženca v kazenskem postopku, naj bi bila kršena, zaradi česar naj bi bila ugotovitev pogojev za izročitev v nasprotju s 3. členom Drugega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi (Uradni list RS, št. 79/94, MP, št. 22/94 – v nadaljevanju EKI).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v postopku za izročitev, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V postopku izročitve tujcev, kot posebnem kazenskem postopku, sodišče ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izročitev tujca tuji državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni. Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku izročitve spoštovana ustavna jamstva procesne narave, v zvezi z uporabo prava pa, ali temeljijo izpodbijane odločbe na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nesprejemljivem stališču oziroma je izpodbijana odločba tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti kot arbitrarno. Glede na to očitek ustavne pritožbe, da sodišče v postopku ugotavljanja pogojev za izročitev ni preverjalo oziroma ni ustrezno preverjalo spoštovanja minimalnih pravic obrambe v postopku pred tujim sodiščem, po vsebini pomeni očitek kršitve pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic).

4.Po 3. členu Drugega dodatnega protokola k EKI v primeru, če ena pogodbenica zahteva od druge pogodbenice izročitev osebe zaradi izvršitve kazni ali varnostnega ukrepa, izrečenega z odločbo, izdano zoper njo v nenavzočnosti, lahko zaprošena država zavrne izročitev, če po njenem mnenju v postopku sojenja niso bile zadovoljene minimalne pravice obrambe, priznane vsaki osebi, obtoženi za kaznivo dejanje. Določbe te konvencije in Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) ne predpisujejo, kako naj sodišča v postopku izročitve preverjajo spoštovanje minimalnih standardov obsojenčevih pravic.

5.V zvezi z zatrjevanjem ustavne pritožbe, da je drugostopenjsko sodišče države prosilke odločilo v obdolženčevi nenavzočnosti in da sta sodišči z izpodbijanima odločbama kršili pravico do obrambe, ker nista ugotovili kršitev v postopku pred tujim drugostopenjskim sodiščem, je treba povedati, da niti 29. člen Ustave niti 6. člen EKČP ne zagotavljata pravice do sojenja v navzočnosti v pritožbenem postopku. V konkretnem postopku izročitve tujca ne gre za preizkus vseh ustavnih procesnih jamstev po domačem kazenskem postopku, temveč zgolj za ugotavljanje zakonitih pogojev za izročitev in v tem okviru za presojo, ali so bili spoštovani minimalni standardi varstva pravice do obrambe pred pritožbenim sodiščem države prosilke. Iz izpodbijanih sklepov izhaja, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo vse pogoje, ki jih za izročitev določa EKI in 522. člen ZKP. Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov izhaja ugotovitev, da so bile pritožniku v postopku pred romunskimi sodišči spoštovane minimalne pravice do obrambe. Izpodbijana sklepa namreč ugotavljata, da sta bila v postopku pred tujim sodiščem pritožnik in njegov zagovornik navzoča v prvostopenjskem postopku, da je bil v pritožbenem postopku vabljeni pritožnik odsoten, da se vabilu ni odzval, navzoč pa je bil njegov zagovornik. Zaključek izpodbijanega drugostopenjskega sklepa, da je bil pritožnik odsoten na naroku pred pritožbenim sodiščem, na katerega je bil pravilno vabljen, ker se nanj ni odzval, ni nerazumno obrazložen. Sodišči sta zato v izpodbijanih sklepih na zadovoljiv način ugotovili spoštovanje minimalnih standardov pravice do obrambe in svoje ugotovitve ter stališča razumno obrazložili. Glede na to za zatrjevane kršitve ne gre.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer