Jedro

Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.

S pritožbo, vloženo na podlagi 32. člena ZDSS-1, lahko stranka uveljavlja obstoj razloga iz 2. alinee prvega odstavka citiranega člena zgolj glede tistega dela odločitve, ki je zajet v drugostopenjskem sklepu o nedopustitvi revizije.

v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije tožena stranka ne more uveljavljati obnove postopka.

Izrek

Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje se zavrže. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki iz naslova plače za mesec avgust 2006 znesek 65,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.9.2006 do plačila, odvesti davke in prispevke, od izplačanih plač za meseca junij in julij 2006 pa ji plačati vtoževane zakonske zamudne obresti (1. točka izreka); iz naslova regresa za letni dopust za leto 2006 plačati znesek 544,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2006 do plačila in plačati davek (2. točka izreka); iz naslova odpravnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca pa plačati znesek 8.140,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.9.2006 do plačila (3. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 937,61 EUR z zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku 8 dni od prejema te sodbe (4. točka izreka). Zaradi umika tožbe za plačilo 1.141,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.8.2006 do 18.9.2006, je postopek v tem delu s sklepom ustavilo. Ker je na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pristopila za toženo stranko pooblaščenka, ki ni bila diplomirana pravnica in ni imela opravljenega pravosodnega izpita, je sodišče štelo, da ni pristopil nihče in je ob predhodno ugotovljenih pogojih iz prvega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) izdalo zamudno sodbo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske zamudne sodbe (1. točka izreka glede plačila plače za avgust 2006 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.9.2006 do plačila ter odvodom davkov in prispevkov, 3. in 4. točka). Na podlagi določil 31. in 32. člena ZDSS-1 je sklenilo, da ne dopusti revizije glede izpodbijanega dela 1. točke izreka prvostopenjske zamudne sodbe.

Zoper drugostopenjsko sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja kršitev 4. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) in predlaga obnovo postopka, saj je po prejemu vabila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo poslala na sodišče s pooblastilom pooblaščenca direktorja, kar pa ni bilo upoštevano. Kršena je tudi 4. točka 318. člena ZPP. Sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Sodišče je štelo, da je bila tožeča stranka zadnjih 32 let zaposlena neprekinjeno pri tožeči (pravilno: toženi) stranki in njenih pravnih prednikih, vendar pa bi moralo upoštevati predloženo delovno knjižico, ki predstavlja splošno znano dejstvo. Iz nje izhaja, da je pri S., ki je pravni prednik tožene stranke, tožeča stranka delala skupno 21 let, I. pa sploh ni njen pravni prednik. Vrhovno sodišče takšnega primera verjetno še ni imelo, v sodni praksi pa ni enotnosti, zato bi Vrhovno sodišče moralo odločiti, kaj glede plačila odpravnine pomeni prekinjena delovna doba pri istem delodajalcu. Tožena stranka predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek.

Na podlagi 366. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-55/2004-10 in Up-90/2004-15 z dne 6.4.2006 je bila pritožba vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba zoper sodbo ni dovoljena, zoper sklep pa ni utemeljena.

V zvezi z vloženo pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pritožbenim predlogom za razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je v skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP pritožba redno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva (revizija, obnova postopka). To je v skladu s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS – Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji), ki vsakomur zagotavlja le pravico do pritožbe in s tem dvostopenjskega postopka. Tudi ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča le pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (343. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

Tožena stranka se pritožuje tudi zoper drugostopenjski sklep, s katerim je bilo odločeno o nedopustitvi revizije. Sodišče na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer po 31. členu ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alinea), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alinea). Upoštevaje tretji odstavek 32. člena ZDSS-1 se lahko stranka zoper sklep o nedopuščeni reviziji pritoži le iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena.

S pritožbo, vloženo na podlagi 32. člena ZDSS-1, lahko tožena stranka uveljavljala obstoj razloga iz 2. alinee prvega odstavka citiranega člena zgolj glede tistega dela odločitve, ki je zajet v drugostopenjskem sklepu o nedopustitvi revizije, t. j. glede odločitve o plačilu dela plače za mesec avgust 2006 z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, skupaj s pripadajočimi davki in prispevki). Iz pritožbenih navedb je razvidno, da tožena stranka odstopa od sodne prakse oziroma neenotne sodne prakse sploh ne zatrjuje v zvezi z odločitvijo o plačilu plače za avgust 2006, temveč izpodbija odločitev o plačilu odpravnine, ki pa ni predmet sklepa o nedopustitvi revizije. O plačilu odpravnine je razsojeno s pravnomočno drugostopenjsko sodbo, zoper katero bi tožena stranka lahko vložila kvečjemu revizijo (pod pogoji iz 367. člena ZPP) oziroma predlagala obnovo postopka.

Čeprav je tožena stranka svojo vlogo izrecno označila kot pritožbo, v njej med drugim uveljavlja kršitev 4. točke 394. člena ZPP in predlaga obnovo postopka. Postopkovna pravila za uveljavljanje tega izrednega pravnega sredstva so v ZPP urejena posebej (členi 394 do 401), v pritožbi zoper drugostopenjski sklep o nedopustitvi revizije pa obnove postopka tožena stranka ne more uveljavljati.

Ker glede na obrazloženo tožena stranka ni dokazala obstoja pritožbenega razloga iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, je Vrhovno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.