Jedro

Ponudba tožeče stranke je prispela k toženi stranki potem, ko so bila razpoložljiva sredstva že porabljena. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi bilo treba njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, saj je bil tožnik že z javnim povabilom seznanjen z načinom izbiranja ponudb.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka ponudbo tožeče stranke za izbor programa javnega dela Pomoč pri razvoju in pospeševanju podjetništva odločila, da se ponudba ne sprejme. V obrazložitvi pojasnjuje, da je bilo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015 (v nadaljevanju javno povabilo) objavljeno na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje dne 4. 12. 2014. Tožnik je oddal ponudbo, pri obravnavi katere je strokovna komisija ugotovila, da je tožnik pravočasno oddal formalno popolno ponudbo, ki izpolnjuje vse pogoje javnega povabila, da pa razpoložljiva sredstva javnega povabila omogočajo le sprejetje ponudb, ki so prispele do 5. 12. 2014 do 9. ure. Tožnikova ponudba je bila prejeta dne 8. 12. 2014 ob 8. uri, torej po navedenem datumu in času, zato ponudba ni bila sprejeta. Nesprejetje ponudbe je v skladu z objavljenimi pogoji in merili javnega povabila. Podlaga za takšno odločitev je razvidna iz obrazca "Preveritev lastnosti ponudbe", ki se hrani na zavodu.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je tožena stranka objavila javni poziv za oddajo ponudb 26. 11. 2014, ker pa zaradi tehničnih zapletov aplikacija ni delovala, je tožena stranka 4. 12. 2014 objavila nov poziv z zbiranjem ponudb z rokom oddaje 5. 12. 2014. Tožeča stranka je dne 5. 12. 2014 oddala svoj ponudbo, kar je bilo v skladu s pozivom iz javnega povabila, zato po mnenju tožeče stranke ta datum šteje glede dospetja ponudbe in ne 8. 12. 2014, kot je navedeno v izpodbijanem aktu. Tožeča stranka je obvestilo o nesprejetju pobude prejela 23. 1. 2015, torej 49 dni po tem, ko je bila ponudba oddana. Tožeča stranka meni, da gre za izključevanje, saj se s takšnimi povabili, spreminjanjem pravil obnašanja in dostopa do javnih sredstev preko noči in čakalnimi vrstami ter odločanjem o razdeljevanju sredstev za zaprtimi vrati, saj tisti ki ne živijo in delujejo v sosednji ulici in so od lokalnih območnih enot tožene stranke oddaljeni nekaj svetlobnih let, nimajo enakopravnih možnosti za izvedbo dobrih socialnih programov. Sodišču predlaga, da presodi ali je javno povabilo zakonito in ali je dopustno spreminjanje pravil preko noči, pri čemer je sporno edino merilo izbora po kriteriju kdo je prvi v vrsti. Tožeči stranki nastaja materialna škoda zaradi izgube časa, zaradi slabo pripravljenih pozivov, zato ne more zanesljivo načrtovati ostalih aktivnosti in tudi nerazumljivo čakanje 49 dni v negotovosti ima svojo ceno. Smiselno sodišču predlaga, da ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, saj javnega poziva ne more razveljaviti in vrniti v prejšnje stanje ter da se tožeči strani odmeri odškodnina v višini bruto minimalne plače za obdobje 12 mesecev, kar znaša 9.488,76 ERU. S to odškodnino bodo odprli delovno mesto za 12 mesecev z isto vsebino in programom kot so se prijavili v javnem pozivu.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na določbo 47. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ki določa, da se javno povabilo objavi na spletni strani izvajalca ukrepa aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ) in da strokovne komisije obravnavajo predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja. Na podlagi 53. člena ZUTD je bil izdan še Pravilnik o izboru in sofinanciranju javnih del (v nadaljevanju Pravilnik).

4. Na podlagi navedenih pravnih podlag je toženka na svoji spletni strani dne 6. 11. 2014 objavila Katalog programov javnih del za leto 2015 in osnovne obrazce, s katerimi se ponudniki prijavijo na javno povabilo. Dne 4. 12. 2014 je nato objavila sporno javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015. Res je, kar trdi tožeča stranka, da način elektronske oddaje ponudb ni bil uspešen in je zato 3. 12. 2014 ob 14.08 uri objavila razveljavitev javnega povabila, ki je predvideval tak način oddaje ponudb. Zaradi zavedanja pomena čimprejšnje objave javnega povabila za neprekinjeno izvajanje javnih del (javna dela na podlagi prejšnjega javnega povabila so se iztekla s koncem koledarskega leta) tako na strani uslužbencev toženke kot ministrstva, je toženki uspelo pripraviti spremembe besedila novega povabila in k njemu pridobiti potrebno soglasje Ministrstva za delo že do poldneva naslednjega dne tako, da je lahko novo javno povabilo objavila že tega dne, to je 4. 12. 2014 ob 13.04 uri. V njem je določila, da je povabilo odprto od 5. 12. 2014 do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 7. 10. 2015 (točka 6 javnega povabila).

5. Z novim javnim povabilom so bile spremenjene le določbe glede načina oddaje ponudb (namesto v elektronski obliki osebno ali po pošti, kot je bila to praksa vseh dotedanjih javnih povabil za izbor programov javnih del), vse ostalo (tako glede vsebine ponudb kot uporabe relevantnih obrazcev za njihovo pripravo), pa je v novem javnem povabilu ostalo enako. Sprememba glede načina oddaje ponudb je veljala za vse zainteresirane ponudnike. Tako so tudi ponudniki, ki jim je kljub težavam uspelo oddati elektronsko ponudbo, svojo ponudbo morali oddati ponovno, kar je toženka izrecno pojasnila pri objavi razveljavitve javnega povabila, kjer je navedla, da njihove elektronske oddane ponudbe zaradi potrebe po zagotavljanju enake obravnave vseh zainteresiranih izvajalcev javnih del ne bodo obravnavane in da jih bo pozvala naj oddajo pisno ponudbo na novo javno povabilo.

6. Zato toženka kot neutemeljen zavrača tožnikov očitek, da zaradi spremembe "pravil obnašanja preko noči" ni imel enakopravnih možnosti za sodelovanje v postopku. Tožnik je svojo ponudbo oddal na pošto 5. 12. 2014, toženka pa jo je prejela dne 8. 12. 2014 ob 8. uri kot je to razvidno iz kopije pisemske ovojnice. Nadalje se toženka sklicuje na 6. in 7.1. poglavji javnega povabila, ki določata rok za oddajo javnega povabila, ugotavljanje pravočasnosti, popolnosti in izpolnjevanja ponudb ter določata, da se ponudbe razvrstijo po vrstnem redu glede na datum in čas (ura in minuta) njihovega prispetja in se sprejmejo po tem vrstnem redu. Zato je neutemeljena tožnikova navedba, da bi morala toženka njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, ker je v nasprotju z besedilom javnega povabila.

7. Ker tožnikova ponudba ni bila prepozna, ampak v celoti ustrezna (kar pa seveda ni bilo ugotovljeno že ob odpiranju ponudb, ampak šele po preveritvi vseh pogojev določenih z javnim povabilom), je neutemeljen tudi njegov očitek zakaj mu ni bila odločitev, da je njegova ponudba prepozna sporočena že prej, namesto šele čez mesec in pol. 8. Dalje toženka v odgovoru na tožbo sklicujoč se na zapisnike strokovne komisije pojasnjuje kako so bile ponudbe obravnavane. Toženka je vse ponudbe, ki so k njej prispele 5. 12. 2014 in kasneje do porabe sredstev, obravnavala po vrstnem redu prispetja in izbrala tiste, ki so izpolnjevali pogoje zahtevane za izvajalca (točka 4.1. javnega povabila), pogoje za izbor predloženega programa (točka 4.2.) in (če se je ponudba nanašala na razvojne programe), dodatne pogoje za izbor razvojnih programov (točka 4.3.). Čas oddaje ponudbe je bil glede na besedilo javnega povabila relevanten le v zvezi z vprašanjem pravočasnosti oddane ponudbe (pravočasna je bila ponudba, ki jo je toženka prejela od vključno 5. 12. 2014 do predvidenega končnega roka za predložitev ponudb - do 7. 10. 2015 do 13.00 ure oziroma do zaprtja javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih sredstev; tretji odstavek 6. točke) in, za popolne ponudbe izvajalcev, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in katerih predloženi programi so bili skladno z zahtevanimi vsebinami in ustrezni za brezposelne osebe glede vrstnega reda obravnave, nikakor pa "ne kot edino merilo" kot navaja tožnik v tožbi.

9. Stališče tožnika, da bi se "razdeljevanje javnih sredstev moralo izvajati po strokovnih kriterijih, kateri programi javnih del lahko v konkretnem okolju dajo dodatne učinke" izhaja iz nerazumevanja namena ukrepov aktivne politike zaposlovanja in namena javnih del. Javna dela niso namenjena izvajalcem (subvencioniranju izvajanja njihove dejavnosti kot to sicer praviloma velja za dodeljevanje drugih javnih sredstev), ampak brezposelnim osebam (njihovemu aktiviranju, socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest; 50. člen ZUTD). V zvezi z vsebino ponujenega programa javnih del je za izbiro zato pomembna le skladnost vsebine ponujenega programa s katalogom javnih del, njegova "pomembnost v konkretnem okolju" pa se izkazuje preko zagotovila naročnika (praviloma občine), da za izvajanje programa obstaja javni interes. Zato toženka meni, da je tožba neutemeljena in sodišču predlaga, da tožbo zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroške postopka, ki jih je imela toženka s tem postopkom.

10. Odgovor na tožbo je bil posredovan tožeči stranki, ki pa nanj ni odgovorila.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi iz izpodbijanega akta in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

13. Tožena stranka ji je dne 4. 12. 2014 na spletni strani objavila javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015. Podlaga za objavo javnega povabila je 47. člen ZUTD. Iz javnega povabila, točke 6. - rok za predložitev ponudb je razvidno, da je bilo določeno, da se ponudbe oddajo v roku, do katerega je odprto javno povabilo. Povabilo je odprto od 5. 12. 2014 do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 7. 10. 2015. Za pravočasno ponudbo se šteje ponudba, ki jo zavod prejme od vključno 5. 12. 2014 do predvidenega končnega roka za predložitev ponudb, oziroma do zaprtja javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih sredstev. V poglavju 7 – obravnava ponudb, obveščanje o njihovi ustreznosti in izbor, v podtočki 7.1. izbor ponudb; je določeno, da bodo izbrane ponudbe, ki bodo pravočasne, popolne in bodo izpolnjevale vse pogoje javnega povabila ter bodo zadostile merilu: da so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene ustrezne brezposelne osebe, za katere je predlagan program ustrezen in smiseln. Ponudbe se razvrstijo po vrstnem redu glede na datum in čas (ura in minuta) njihovega prispetja. Ponudbe se bodo sprejemale po tem vrstnem redu. Med strankama ni sporno, da je ponudba tožeče stranke prispela k toženi stranki dne 8. 12. 2014, kar izhaja tudi iz kopije kuverte, ki se nahaja v upravnih spisih. Iz zapisnika strokovne komisije št. 15/2014 z dne 22. 1. 2015 pa izhaja tudi podatek, da so razpoložljiva sredstva javnega povabila omogočala le sprejetje ponudb, ki so prispele do dne 5. 12. 2014 do 9.00 ure. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi bilo treba njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, saj je tožnik že iz javnega povabila bil seznanjen z načinom izbiranja ponudb.

14. Prav tako ne gre za spreminjanje pravil preko noči, saj kot je pojasnila tožena stranka v odgovoru na tožbo in kar izhaja tudi iz podatkov v upravnih spisih, je bilo javno povabilo z dne 3. 12. 2014 razveljavljeno in takoj objavljeno novo dne 4. 12. 2014. Sodišče tudi ni ugotovilo nepravilnosti glede enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov, zato so tožnikovi ugovori v tej smeri prav tako neutemeljeni. Tožnik v tožbi opozarja tudi na to, da je tožena stranka ravnala nerazumno, ko je obvestilo posredovala šele po 49 dnevih. Po mnenju sodišča je tudi ta očitek neutemeljen in ne vpliva na odločitev v tem upravnem sporu. Tožena stranka ji je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je do tega prišlo zato, ker se pri odpiranju ponudb to še ni ugotovilo, ampak šele po preveritvi vseh pogojev, določenih z javnim povabilom, kar je po mnenju sodišča razumen in logičen razlog.

15. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi zahtevek za povrnitev škode, saj zavrnilna sodba glede izpodbijanega akta ter pritrditev temu aktu kot pravilnemu in zakonitemu, namreč ne moreta dajati podlage za priznanje zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi (tožniku) nastala zaradi izvrševanja izpodbijanega akta (prvi odstavek 67. člena ZUS-1).

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.