Jedro

Če ni bila sklenjena pogodba o upravljanju, upravnik ne more pričakovati nagrade za svoje delo. Lahko zahteva stroškov, ki jih je plačal namesto dolžnika, če so to stroški, ki bi jih moral plačati dolžnik po zakonu.

Ni nikakršnih določb pravdnega postopka, če sodnik ne poskrbi za to, da bi tožeča stranka zatrjevala vsa potrebna dejstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

S sklepom o izvršbi na temelju verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani je bilo toženi stranki naloženo plačilo 12 različnih zneskov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po vloženem ugovoru je bila razveljavljena 2. točka izreka sklepa o izvršbi. S sodbo prvostopenjskega sodišča sta bili razveljavljeni še 1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi in je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. S sodbo je bilo odločeno še o stroških postopka.

Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. V njej navaja, da je tožbeni zahtevek utemeljevala tudi na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Ta zahtevek naj bi zadosti utemeljila, in sicer z izpiskom iz knjigovodske evidence št. 64005 z dne 27. 10. 2006. V njem so bile natančno navedene postavke, ki so sestavljale posamezen mesečni znesek, ki ga je zahtevala tožeča stranka. Predlog za izvršbo po mnenju tožeče stranke predstavlja glede na naravo postopka, tožbene navedbe. Izpisek iz knjigovodske evidence naj bi bil del tožbenih navedb. Zaradi tega naj bi bilo napačno mnenje sodišča, da tožeča stranka različnih stroškov, ki jih je imela zaradi tožene stranke, ni dovolj opredelila. Mnenje prvostopenjskega sodišča je protispisno. To je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Če pa bi prvostopenjsko sodišče menilo, da bi bilo mogoče zahtevku delno ugoditi, da pa so navedbe pomanjkljive, bi moralo opraviti materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP. Ker prvostopenjsko sodišče ni ravnalo tako, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je s svojimi zahtevki zahtevala plačilo za upravljanje zgradbe na P. ulici 37 v Ljubljani, kjer ima svoje parkirno mesto tudi tožena stranka. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je menila, da je bila sklenjena pogodba o upravljanju, na temelju katere bi bila upravičena do plačila, ali pa tudi na temelju poslovodstva brez naročila. Prvostopenjsko sodišče je menilo, da je tožbeni zahtevek na takšni podlagi neutemeljen, česar tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija. Meni le, da bi bil upravičen njen zahtevek na temelju pravil o neupravičeni obogatitvi.

Obogatitveni zahtevek na temelju prvega odstavka 190. člena OZ predpostavlja, da upnik trdi in po potrebi dokaže, da je bil dolžnik obogaten. Nagrade za svoje delo upnik ne more zahtevati, lahko pa bi zahteval povrnitev stroškov, ki jih je plačal namesto dolžnika, če so to stroški, ki bi jih moral plačati dolžnik po zakonu (197. člen OZ).

Tožeča stranka bi torej morala določno trditi in po potrebi še dokazati, kolikšna je bila obogatitev tožene stranke. Svoj zahtevek bi bila morala postaviti tako, da bi bilo iz njega v povezavi z navedbami dejstev in dokazi razvidno, koliko stroškov je poravnala namesto tožene stranke.

Tožeča stranka svojega zahtevka ni postavila na opisan način. Zahtevala je 12 različnih zneskov. Kolikšen del vsakega od zneskov se je nanašal naplačane stroške, in kolikšen del na nagrado za upravljanje, iz tožnikovih navedb ni bilo razvidno.

ZPP jasno razlikuje med trditvami o dejstvih (navedbami) in dokazi (1. odstavek 180. člena ZPP). Listina je dokaz; to nedvomno izhaja iz umestitve določb o listini (224. člen in nasl. ZPP) v 18. poglavje ZPP z naslovom: "Dokazi in izvajanje dokazov". Tožeča stranka je tista, ki mora navesti dejstva in predložiti dokaze (212. člen ZPP). Zadene jo torej trditveno in praviloma dokazno breme. Zadostiti mora obema, če želi zmagati v sporu.

Tožeča stranka je izpisek iz knjigovodske evidence št. 64005 in zajeten sveženj listin priložila predlogu za izvršbo na temelju verodostojne listine. Izpisek iz knjigovodske evidence je bil zgolj priloga (2. odstavek 41. člena ZIZ; upoštevano je bilo besedilo, ki je veljalo v letu 2006, ko je bil vložen predlog za izvršbo).Takšna priloga bi lahko služila kot listinski dokaz skupaj z drugimi listinami. Trditev o dejstvih pa s priložitvijo listine seveda še ni postavljena. Prvostopenjsko sodišče je pravilno menilo, da ni naloga sodišča, da samo pregleduje predložene listine in ugotavlja, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena, če to ne izhaja že iz trditvene podlage stranke. Prvostopenjsko sodišče zato ni kršilo določb pravdnega postopka. Enako pa je sicer bilo že odločeno v podobni zadevi v odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1424/2010. Glede na 285. člen ZPP sodnik skrbi na primeren način, da se med obravnavo dajo vsa posebna pojasnila. Ne glede na to pa nosi stranka sama breme zatrjevanja vseh potrebnih dejstev (1. odstavek 180. člena ZPP). Materialno procesno vodstvo stranke torej stranke v ničemer ne odvezuje od prej navedenega bremena; zato tudi ni kršitev določb pravdnega postopka, če sodnik ne ravna po 285. členu ZPP in ne poskrbi za to, da bi tožeča stranka uspela s svojim zahtevkom.

Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora nositi pritožbene stroške sama (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).