Jedro

Dejstvo, da ima tožena stranka blokirane račune, je torej sodišče prve stopnje upoštevalo, vendar pa je pravilno upoštevalo, da to dejstvo samo po sebi še ne zadostuje za ugoditev predlogom tožene stranke. Glede na določila 11. člena ZST-1, predvsem četrti in peti odstavek, je bilo na toženi stranki, da dokaže, da bi takojšnje plačilo sodnih taks ogrozilo njeno opravljanje dejavnosti, česar pa niti v trditvenem delu ni zmogla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe in (II.) zavrnilo podredni predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za napoved pritožbe.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa naj ga razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predloga zavrnilo, ker tožena stranka ni podala niti zadostnih trditev glede tega, da bi se njen položaj zaradi plačila sodne takse res poslabšal do te mere, da bi bila zaradi tega ogrožena njena dejavnost, kaj takega pa tudi ne izhaja iz javno dostopnih podatkov, saj iz javno objavljene bilance stanja na dan 31.12.2022 izhaja, da ima dovolj sredstev, ki bi jih lahko unovčila za plačilo sodne takse. Pri tem je upoštevalo tudi, da ima tožena stranka oba transakcijska računa blokirana.

5. Dejstvo, da ima tožena stranka blokirane račune, je torej sodišče prve stopnje upoštevalo, vendar pa je pravilno upoštevalo, da to dejstvo samo po sebi še ne zadostuje za ugoditev predlogom tožene stranke. Glede na določila 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1, predvsem četrti in peti odstavek, je bilo na toženi stranki, da dokaže, da bi takojšnje plačilo sodnih taks ogrozilo njeno opravljanje dejavnosti, česar pa niti v trditvenem delu ni zmogla. V predlogu je namreč zgolj zatrdila to dejstvo, ni pa ga niti dovolj pojasnila, kaj šele dokazovala. Materialno procesno vodstvo, na katero ne sklicuje tožena stranka, se ne razteza na predloge po ZST-1, temveč se nanaša zgolj na odločanje o zahtevku, postavljenem v pravdnem postopku. O predlogih za oprostitev plačila sodnih taks in za odlog plačila sodnih taks pa sodišče prve stopnje odloča brez naroka. Odloči torej zgolj o že postavljenem predlogu, za katerega pa mora vlagatelj poskrbeti, da vsebuje vsa relevantna dejstva, ki bodo predlog tudi utemeljila.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka šele v pritožbi dodatno utemeljila svoj predlog, kar pa je prepozno. Kljub temu pa je edini dokaz, ki ga je v tem postopku predložila, podatek, iz katerega izhaja, da ima blokirane račune. Prav tako ni navedla niti nobenih konkretnih podatkov o poslovanju v letu 2023, zato nanje niti ni mogoče odgovoriti. Zgolj zatrjevanje, da se njen položaj slabša, pa ne zadostuje za ugoditev predlogu.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo predlog tožene stranke, ta pa ni zmogla ne trditvenega ne dokaznega bremena v zvezi z dejstvom, da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost. Javno objavljeni podatki, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje, pa ne izkazujejo tega dejstva. Zato je predlog tožene stranke pravilno zavrnilo. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. toka 365. člena ZPP).