Jedro

Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 270. člena ZKP zavrglo zasebno tožbo, ki sta jo zasebna tožilca J.A. in F.B. vložila preko svojih pooblaščencev zoper obd. T.G. zaradi kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/1 KZ. Zoper takšen sklep so se pritožili pooblaščenci zasebnih tožilcev zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da zaradi nepopolnih podatkov o obdolžencu ter neizpolnitve zahteve sodišča s strani zasebnih tožilcev, sodišče ni moglo vročiti zasebne tožbe in vabila na glavno obravnavo obdolženemu T.G.. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa in na kar v pritožbi utemeljeno opozarjajo pooblaščenci zasebnih tožilcev, je sodišče prve stopnje ves čas razpolagalo s pravilnimi naslovi obdolženca, saj je bil ta v času vložitve zasebne tožbe v resnici zaposlen v L.L, Litija, še vedno pa stalno prebiva na naslovu V.17, Ljubljana, kar je sodišču že dne 27.9.1999 sporočil predstavnik L.L., dne 14.10. istega leta pa tudi oba zasebna tožilca. Zasebna tožilka J.A. pa je dne 23.3.2000 sodišču sporočila tudi naslov obdolženčeve nove zaposlitve ter takšnemu sporočilu predložila tudi ustrezno dokazilo. Ker takšnega sporočila sodišče prve stopnje ni upoštevalo, predvsem pa je prezrlo tudi dopis pooblaščencev obeh zasebnih tožilcev z dne 20.1.2000, v katerem utemeljeno opozarjajo na določila ZKP o vročanju pošiljk, pri čemer na podlagi nobene od številnih neuspelih vročitev ni mogoče sklepati, da so navedeni naslovi nepravilni, nikakor ni mogoče šteti, da zasebna tožilca nista ravnala v skladu z določbo 1. odstavka 434. člena ZKP, ki opredeljuje obvezne sestavine zasebne tožbe. Nenazadnje je to posredno potrdilo tudi sodišče prve stopnje, ko je poskušalo izpodbijani sklep obdolžencu vročiti na naslov, za katerega samo neutemeljeno ugotavlja, da je nepopolen oziroma pomanjkljiv. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zagotoviti udeležbo obdolženca v tem kazenskem postopku na enega od načinov, opredeljenih v določilih členov 118. in 119. ZKP, v primeru neuspešnosti pa tudi na podlagi 1. odstavka 194. člena istega zakona (privedba).