Jedro

Ugotavljanje pravnih pravil ne predstavlja predhodnega vprašanja. Zato ne glede na pomembnost vprašanja, o katerem se odloča v reviziji, razlog za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ni podan. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je nezakonitost odločbe Banke Slovenije, ki jo zatrjuje tožnik, le eden izmed elementov zatrjevane vzročne zveze med ravnanjem toženke in tožniku nastalo škodo.

Odločanje o izrednem pravnem sredstvu že samo po sebi izkazuje, da je bilo o zadevi že odločeno z učinki pravnomočnosti. Tudi zato revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za prekinitev postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo predmetni postopek do odločitve o reviziji v zadevi II Ips 41/2022. 2. Druga tožena stranka (v nadaljevanju toženka) sklep izpodbija zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpostavlja, da je bila tožba vložena že v decembru 2016, a sodišče doslej ni opravilo niti poravnalnega naroka. Nerazumno dolgo obravnavanje izniči pomen zastaranja. Na vprašanje obstoja odškodninske odgovornosti toženke zaradi opustitve pravnega sredstva zna sodišče odgovoriti samo, zato prekinitev tudi iz tega razloga ni utemeljena. V podobni zadevi se je Višje sodišče v sklepu VSL II Cp 355/2022 sicer zavzelo za prekinitev postopka zoper toženko, vendar je ravnalo v nasprotju z navodili, ki jih je podalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-4/20-19 s 5. 3. 2020, s katero je zadržalo izvajanje ZPSVIKOB1. Pogojevanje poteka pravdnega postopka z nesmiselnimi predhodnimi vprašanji in prekinitvami huje posega v njeno ustavno procesno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Vprašanje, ali predstavlja zakonitost odločbe o izrednih ukrepih predhodno vprašanje v postopku, je enostavno vprašanje. Usmeritve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zato niso potrebne.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da so vprašanja, povezana s podrejenimi obveznicami, brez dvoma kompleksna, sodna praksa glede posameznih vprašanj pa neenotna. To je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo v 9. in 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pri tem je sledilo stališču, zastopanem v sodni praksi, da je smiselno enotno reševanje vprašanj, povezanih z izbrisom podrejenih obveznic zaradi izrednih ukrepov. Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da je zaradi zagotovitve temeljnega načela pravne varnosti to smotrno, vendar ne na način, ki je v nasprotju z zakonskimi določbami.

6. Sodišče prve stopnje je prekinitev predmetnega postopka zmotno utemeljilo na 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Po citirani določbi lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje v skladu z določbo 13. člena ZPP predstavlja vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna odločitev o glavni stvari.

7. Zakonska dikcija 13. člena ZPP je jasna, predhodno vprašanje predstavlja vprašanje o (ne)obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja. V zadevi II Ips 41/20222 Vrhovno Sodišče Republike Slovenije odloča o vprašanju: _»ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke kot izdajateljice podrejene obveznice«._ V okviru dopuščene revizije se torej presoja, ali določeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje. To pa skladno s 13. členom ZPP in utrjeno sodno prakso3 ne izpolnjuje zakonskih pogojev za predhodno vprašanje. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbeni graji, da ugotavljanje pravnih pravil ne predstavlja predhodnega vprašanja. Zato ne glede na pomembnost vprašanja, o katerem se odloča v reviziji, razlog za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ni podan. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je nezakonitost odločbe Banke Slovenije, ki jo zatrjuje tožnik, le eden izmed elementov zatrjevane vzročne zveze med ravnanjem toženke in tožniku nastalo škodo.

8. V zvezi z ureditvijo prekinitve postopka pritožbeno sodišče opozarja še na določbo 208. člena ZPP, ki govori o tem, kdaj se prekinjeni postopek nadaljuje. Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom (drugi odstavek 208. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v vsebinsko enakih primerih že opozorilo, da odločanje o izrednem pravnem sredstvu že samo po sebi izkazuje, da je bilo o zadevi že odločeno z učinki pravnomočnosti. Tudi zato revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za prekinitev postopka.4

9. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ne gre namreč prezreti, da je bila tožba v vložena skoraj sedem let nazaj (v mesecu decembru 2016), sodišče prve stopnje pa do dne odločanja o tej pritožbi še ni izvedlo niti pripravljalnega naroka. Prekinitev postopka bi le še podaljšala že tako dolgotrajen pravdni postopek, zato ni utemeljena niti iz razlogov ekonomičnosti in racionalnosti postopka.

10. Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka samo odločati, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločitev v tej pravdi, in ga v primeru pritrdilnega odgovora tudi samo rešiti.

11. Ker je pritožba utemeljena že iz navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče ni vsebinsko opredeljevalo do preostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Pravica do povračila stroškov postopka je odvisna od odločitve o glavni stvari, zato se odločitev o stroških pritožbenega postopka zadrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ter tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19 in 29/23 – odl. US) 2 Gre za odločanje o reviziji dopuščeni s sklepom VSRS II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022. 3 Tako sklep VSL I Cp 213/2023 z dne 12. 9. 2023, sklep VSL I Cp 782/2023 z dne 12. 9. 2023 in drugi. 4 Enako tudi sklep VSL II Cp 379/2023 z dne 26. 9. 2023.