Jedro

Dolžnik v ugovoru ni zanikal obveznega članstva v GZS, določenega v 1. odst. 1. čl. Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGSZ) in tudi ne prispevka, ki ga je v ta namen skladno z določbo 1. odst. 20a. čl. ZGZS dolžan plačevati. Obravnavane obveznosti dolžnika pa ne zmanjšuje ugovorna navedba, da sredstva, ki bi jih moral nakazovati upniku, namenja za gospodarsko interesno združenje (GIZ), ustanovljeno s strani družb za upravljanje.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je res član upnika, saj tako določa zakon. Poudaril je, da se članski prispevek po 20.a členu Zakona o gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGZS) nanaša tudi na obveznosti upnika, katerih pa slednji ni opravil. Del svojih pristojnosti bi upnik skladno s 15. č čl. ZGZS moral izvesti preko združenj dejavnosti. Med neizvedenimi nalogami izrecno izpostavlja neustrezno zastopanje interesov gospodarstva v postopkih sprejemanja zakonov. Dolžnik je tako skupaj z drugimi družbami za upravljanje kot soustanovitelj pristopil k ustanovitvi združenja družb za upravljanje, GIZ (v nadaljevanju: združenje), ki zastopa njegove interese. Zaradi navedenega namesto upniku sredstva nakazuje združenju. Predlaga, da se ugovoru ugodi ter sklep o izvršbi zavrne kot neutemeljen. Upnik je na ugovor odgovoril, čeprav odgovor na ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) ni predviden. V odgovoru je prerekal ugovorne navedbe. Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik v ugovoru ne navaja nobenega pravno pomembnega dejstva, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka v pravdi. V ugovoru namreč ne zanika obveznega članstva v GZS, določenega v 1. odst. 1. čl. Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGSZ) in tudi ne prispevka, ki ga je v ta namen skladno z določbo 1. odst. 20a. čl. ZGZS dolžan plačevati. Dolžnik je tako že na podlagi zakona zavezan plačati upniku v predlogu za izvršbo navedeno terjatev. Zaradi navedenega so neutemeljene tudi sicer pavšalne in nedokazane ugovorne navedbe, da upnik ni izpolnjeval svojih v 20a. čl. ZGZS določenih obveznosti. Obravnavane obveznosti dolžnika tudi ne zmanjšuje ugovorna navedba, da sredstva, ki bi jih moral nakazovati upniku, namenja za gospodarsko interesno združenje (GIZ), ustanovljeno s strani družb za upravljanje. GIZ je namreč pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena prostovoljno s strani najmanj dveh fizičnih ali pravnih oseb (496. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD). V aktih združenja se zato za člane lahko predvidi tudi obveznost plačevanja določenih prispevkov, kar pa ne vpliva na zgoraj opredeljeno zakonsko dolžnost dolžnika. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen ter ravnalo po 5. odst. 62. čl. ZIZ (ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in pravilen potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).