Jedro

S tožbo zoper sklep o razrešitvi tožnika z mesta člana Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja tožene stranke, tožnik ni uveljavljal kakšne svoje pravice. Biti član komisije občinskega sveta ni pravica, ki bi imela varstvo v sodnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval razveljavitev sklepa tožene stranke Občinskega sveta Občine Kočevje, št. 032-2/2010-1107 z dne 24. 10. 2012, o razrešitvi tožnika z mesta člana Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja tožene stranke. Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 4. in 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je, da izpodbijani akt ni akt, ki bi ga tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu oziroma tožnik ni izkazal, da mu izpodbijani akt posega v pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Z II. točko izreka sklepa je zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s III. točko izreka pa odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Tožnik pritožbo sicer naslavlja zoper cel sklep, vendar je iz same vsebine pritožbe razvidno, da izpodbija le I. točko izreka sklepa. Navedeni del sklepa izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Trdi, da je bilo poseženo v njegov pravni položaj oziroma odločeno o njegovi pravici oziroma pravni koristi. Razrešen je bil med trajanjem mandata in mimo pravil. Že Zakon o lokalni samoupravi določa pristojnost upravnega sodišča. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik ne navaja in ne izkazuje, da bi mu izpodbijani akt posegal v kakšno njegovo ustavno pravico, na zakon oprto pravico ali pravni interes, temveč v tožbi uveljavlja, da je bil izpodbijani akt izdan v nasprotju s Poslovnikom. Pravilno navaja, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov (1. člen ZUS-1, prvi odstavek 127. člena Ustave), ne pa samo zakonitost odločanja državnih organov in lokalnih skupnosti v kateremkoli primeru. Po določbi pete alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) občinski svet imenuje člane komisij občinskega sveta, kar velja tudi za Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (prvi odstavek 30. člena ZLS). Komisija obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in daje občinskemu svetu mnenja in predloge (prvi odstavek 31. člena ZLS). V primeru morebitne nezakonitosti odločitve občinskega sveta je zakonodajalec predvidel sodno varstvo, ki ga pri upravnem sodišču lahko sproži župan (šesti odstavek 33. člena ZLS). Druga možnost za nadzor nad zakonitostjo dela organa v občini pa je urejena v X. poglavju ZLS in sicer gre za državni nadzor, ki ga izvršuje Vlada in ministrstva. Toda, kot to pravilno obrazlaga svojo odločitev sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi tožnik ni uveljavljal kakšne svoje pravice. Zato tudi VIII. poglavje ZLS v obravnavanem primeru ne more biti podlaga za vložitev tožbe in za njeno vsebinsko obravnavo. Tožena stranka v obravnavani zadevi ni odločala o upravni stvari ali o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristi posameznikov in organizacij v upravnem postopku (68. člen ZLS). Biti član komisije tožene stranke namreč ni pravica, ki bi imela varstvo v sodnem postopku.

6. Sodišče prve stopnje je zato po presoji Vrhovnega sodišča pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo zavrglo. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu ni bil kršen. Zato je Vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe iz 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.