Jedro

Dolžnik je šele v pritožbenem postopku podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, to je po odločitvi o njegovem ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, s katerim je bil njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnjen, kar je prepozno. Dolžnik v svoji vlogi ni navedel okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, zato je bila zahteva za izločitev nepopolna. Kar dolžnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča v Domžalah zavrgla zahtevo dolžnika za izločitev sodnice A. A. v izvršilni zadevi I 205/2023 kot nepopolno.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve pravice do izjave. Navaja, da je v vlogi za izločitev z dne 11. 9. 2024 v tem izvršilnem postopku jasno navedel, da izločitev sodnice zahteva iz razloga, ker se protivi temu, da bi ista sodnica, ki se je pri zavrnitvi ugovora dolžnika v celoti postavila na stran upnika, sedaj odločala še o njegovi nasprotni izvršbi z dne 13. 9. 2023, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Dolžnik meni, da bi to dejstvo v konkretnem primeru, v luči pravice do nepristranskega in poštenega sojenja, moralo zadoščati. Dolžnik še poudarja, da se je o tem skliceval tudi v pritožbi zoper sklep I 205/2023 z dne 26. 7. 2024, ki je bil podlaga za izločitev sodnice. Pritožba je torej sestavni del istega spisa I 205/2023, zato se dolžnik ne more strinjati z zaključkom, da v svoji vlogi ni navedel konkretnih okoliščin, zato sodišče vloge ne bi smelo zavreči, temveč jo zavrniti. Dolžnik zato meni, da mu je kršena pravica do izjave. Sodnica je v tem primeru podala svojo izjavo, kljub zavrženju vloge, dolžnik pa te možnosti ni imel. Predlaga, da se sklep razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5.Stranka lahko zahteva izločitev poimensko določenega sodnika - sodnice, ki postopa v zadevi, v zahtevi za izločitev pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (tretji in četrti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.Glede na posebnost izvršilnega postopka, v katerem ni končne odločbe, zoper katero bi dolžnik lahko vložil pritožbo in v njej izpodbijal med drugim tudi nepravilnost odločitve o zahtevi za izločitev, višje sodišče ocenjuje, da ima dolžnik pravico do posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep (prim. sedmi odstavek 72. člena ZPP in peti odstavek 73. člena ZPP - <em>ki sicer omejujeta pravico</em> do takšne <em>pritožbe</em>, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Kot je razvidno iz podatkov v spisu je dolžnik šele v pritožbenem postopku v vlogi z dne 11. 9. 2024 podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, to je po odločitvi o njegovem ugovoru in predlogu za odlog izvršbe v sklepu opr.št. I 205/2023 z dne 26. 7. 2024, s katerim je bil njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnjen, kar je prepozno. Že pritožbeno sodišče je v sklepu I Ip 960/2024 z dne 27. 11. 2024 (s tem je postala odločitev pravnomočna) v razlogih v točki 10 zavzelo stališče, da ni moč slediti pritožbenim razlogom dolžnika glede predlagane izločitve sodnice, saj je dolžnik predlagal njeno izločitev šele 11. 9. 2024, kar je po vložitvi pritožbe in v zvezi z odločanjem o predlogu za nasprotno izvršbo.

8.O predlagateljevi zahtevi za izločitev sodnice je, skladno s prvim odstavkom 73. člena ZPP, odločila predsednica Okrajnega sodišča v Domžalah, ki je po prejemu izjave sodnice v zvezi z odločanjem v predmetni izvršilni zadevi, zahtevo dolžnika za izločitev sodnice zavrgla kot nepopolno z utemeljitvijo, da dolžnik v svoji vlogi z dne 11. 9. 2024 ni navedel okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Odločitev temelji na šestem odstavku 72. člena ZPP, kar pomeni, da bi takšno vlogo lahko zavrgla že sama razpravljajoča sodnica.

9.Višje sodišče se s takšno odločitvijo strinja, kot tudi z razlogi zanjo. Pri tem pa le še dodaja, da kar dolžnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi, zlasti sklepu z dne 26. 7. 2024, ki pa je že bil tudi predmet pritožbene presoje (v sklepu VSL I Ip 960/2024 z dne 27. 11. 2024). Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnice v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnice utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko. Višje sodišče le še pojasnjuje, da ima stranka za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka, ni pa temu namenjen institut izločitve sodnika. Dolžnik namreč podaja zgolj povsem pavšalne očitke o nepravih stališčih, ki jih je zavzela sodnica v dosedanjem postopku, kar pa ni predmet predloga za izločitev, temveč pravnih sredstev zoper odločitve sodišča, ki jih ima stranka na razpolago.

10.Upoštevaje navedeno so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev, na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Skladno s to določbo prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev lahko zavrže s sklepom predsednik senata oziroma že razpravljajoči sodnik.

11.Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni našlo niti nobenih uradno upoštevanih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 72, 72/3, 72/4, 72/6, 72/7, 73, 73/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.