Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 23. člen ZTLR je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa ga je razširila tudi na nepremičninsko področje. Za uporabo te določbe je sodna praksa postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina - zgolj izboljšava ne zadostuje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ter razsodilo, da mora toženka izprazniti stanovanje na naslovu X ulica 14, Ljubljana, v izmeri 68,99 m2 s pripadajočo kletjo, v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe, se iz njega izseliti ter ga praznega vseh oseb in stvari izročiti tožeči stranki pod izvršbo. V posledici je odločilo, da mora toženka tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 710,53 EUR.
2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožila toženka. V pritožbi navaja, da je bilo predmetno stanovanja pred časom zaradi požara uničeno. Toženka ga je obnovila na lastne stroške. Navaja, da se je z adaptacijo v vrednosti 12.500,00 EUR nepremičnina bistveno spremenila, zato je s tem dobila solastninsko pravico vsaj v višini 10%. Ne glede na to, kolikšen je bil odstotek vlaganj, to zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja še, da se je sodišča prve stopnje postavilo na napačno stališče, zato ni ugotavljalo, koliko je toženka vložila v stanovanje, ter posledično pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da v celoti sprejema sodbo sodišča prve stopnje ter še dodaja, da je toženka v drugi pravdi postavila pobotni ugovor iz naslova vlaganj v znesku 12.500,00 EUR, vendar je bil njen ugovor pravnomočno zavrnjen.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in uporabljeno materialno pravo. Pritožnica zatrjuje pridobitev lastninske pravice na predmetnem stanovanju zaradi adaptacij po požaru. Originarno pridobitev lastninske pravice ureja Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR; zakon, ki je veljal v času opravljenih adaptacij) v 23. do 26. členu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nobena izmed določb v predmetni zadevi ne pride v poštev. ZTLR v 23. členu ureja spojitev in mešanje. Določba je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa jo je nato razširila tudi na nepremičninsko področje. Vendar je sodna praksa za uporabo navedene določbe postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina. Zgolj izboljšava tuje nepremičnine, npr. zaradi vlaganj ob adaptaciji, s katero se ni spremenila identiteta nepremičnine, ni zadostovala za uporabo te določbe. V predmetni zadevi tožnica navaja, da je v adaptacijo po požaru vložila znatna sredstva, zaradi česar se je nepremičnina bistveno spremenila, vendar pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nova stvar ni nastala, zato navedene določbe v predmetni zadevi ne predstavljajo materialno pravne podlage.
Določbe od 24. do 26. člena ZTLR pa se uporabljajo v primeru gradnje na tujem zemljišču. V predmetni zadevi, kot je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni šlo za novo gradnjo objekta, česar pritožnica niti ne zatrjuje, pa tudi za gradnjo na tujem zemljišču ne. Obnova stanovanja zaradi požara, oziroma adaptacija ne pomeni gradnje novega objekta, temveč zgolj neko izboljšavo, v zvezi s katero pa je bilo v predmetni zadevi izrecno dogovorjeno, da njene stroške nosi izključno pritožnica. Navedbe pritožnice, da je po samem zakonu pridobila solastninsko pravico zaradi vlaganj, so tako napačne. Iz vsega navedenega izhaja, kot je to že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da pritožnica stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova, saj ni pridobila solastninske pravice ne na podlagi zakona, ne pravno poslovno, zaradi česar je njena pritožba neutemeljena. Sodišče zato tudi ni bilo potrebno ugotavljati koliko je toženka vložila v adaptacijo.
Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zvrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.