Jedro

Ker glede odločitve o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti kot stranski terjatvi revizija ni dovoljena niti po določbah ZDSS-1 niti po določbah ZPP, sodišče pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe ni izrecno odločilo o njeni dopustitvi, je bilo potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z dokončno odločbo, št. P-9874759 z dne 23.7.2001, je tožena stranka tožniku priznala pravico do starostne pokojnine od 26.5.2000 dalje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo navedene dokončne odločbe in priznanje pravice do pokojnine po splošnih predpisih od 18.7.1998 dalje, ter plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlih zneskov neizplačanih pokojnin od navedenega datuma dalje.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi ter tožnikovemu zahtevku za odpravo navedene odločbe ugodilo in tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine po splošnih predpisih od 18.7.1998 dalje, odmero njene višine pa naložilo toženi stranki. Za čas od 19.9.2000 dalje je na podlagi določb 276. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 104/05) ugodilo tudi tožbenemu obrestnemu zahtevku, za čas pred navedenim datumom pa je obrestni zahtevek zavrnilo, ker je štelo, da je dotlej do zamude izdaje ustrezne odločbe tožene stranke prišlo zaradi ravnanja druge osebe iz drugega odstavka 276. člena ZPIZ, to je države v zvezi s priznanjem tožnikovega državljanstva, kot pogoja za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ - Ur. l. RS, št. 49/98).

Glede zavrnilnega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, to je glede zavrnitve obrestnega zahtevka za čas pred 19.9.2000, vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede na javnopravni značaj tožene stranke, katere ustanoviteljica je država, ki istočasno nadzira zakonitost njenega delovanja, navaja, da država v svojih oblastnih funkcijah ne more biti "druga oseba" v smislu določb drugega odstavka 276. člena ZPIZ, katere nezakonita oblastna ravnanja bi izključevala neposredno odgovornost tožene stranke nasproti zavarovancu za plačilo zakonskih zamudnih obresti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 26/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

V skladu z določbami prvega odstavka 367. člena ZPP je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva je na podlagi določb četrtega odstavka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) revizija vedno dovoljena, razen v sporih, ki jih ta zakonska določba izrecno izvzema. Pri tem pa je treba upoštevati pravilo iz 39. člena ZPP, da se postranske terjatve (obresti, pravdni stroški...) pri ugotavljanju podlage za ugotovitev stvarne pristojnosti in pravice do revizije ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, saj so od narave spora odvisne le v omejenem obsegu (podobno stališče je sodišče zavzelo tudi v sklepu II Ips 532/2005 z dne 10.11.2005, pa tudi v sklepu VIII Ips 105/2004 z dne 9.11.2004).

V tej zadevi tožnik vlaga revizijo zgolj zoper odločitev o začetku teka zakonskih zamudnih obresti, ki jih v sporu o pravicah iz pokojninskega zavarovanja (pravici do pokojnine) tožnik uveljavlja kot stransko terjatev. Ker zgolj glede stranske terjatve revizija niti po ZDSS-1 in niti po ZPP ni dovoljena, sodišče pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe tudi ni izrecno odločilo o njeni dopustitvi (5. točka 31. člena ZDSS-1), jo je bilo potrebno na podlagi določb 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.