Jedro

Kadar je zapuščinska obravnavana končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, zapuščinskega postopka ni mogoče obnoviti, temveč lahko uveljavljajo dediči svoje pravice le v pravdi. V primeru, ko ne gre za naknadno najdeno premoženje, tudi ni mogoče uporabiti določila 221. čl. ZD.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

V zapuščinski zadevi po pok. A.L. je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 22.10.1992 odločeno, da zapustnikovo zaščiteno kmetijo deduje njegov sin A. Dediči so se sporazumeli glede preužitka zapustnikove vdova A.L. in drugih obveznosti do te dedinje v breme prevzemnika kmetije, kakor tudi o nujnem deležu zapustnikovega sina J.L. Z dednim dogovorom so se navedeni zakoniti dediči sporazumeli tudi glede dedovanja zapustnikovega traktorja in njegovih deviznih prihrankov. Kasneje je prvostopno sodišče z izpodbijanim dodatnim sklepom z dne 5.5.1993 odločilo, na predlog A.L., da deduje ta dedič tudi tovorno vozilo znamke TAM, reg. št. x. Zoper sklep z dne 5.5.1993 se pritožujeta dediča J. in A.L., ki vsak v svoji pritožbi nasprotujeta odločitvi sodišča, da deduje tovorno vozilo A.L., brez predhodne obravnave, ker to vozilo ni bilo predmet zapuščinske obravnave in tudi ne pripada kmetiji. A. L. predlaga, da naj se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča prenagljeno izdalo dodatni sklep o dedovanju. Kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju in so podani pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka, se zapuščinski postopek ne obnovi, tudi če vsi dediči s tem soglašajo oziroma sporazumno predlagajo, temveč lahko stranke uveljavljajo svojo pravico le v pravdi (224. člen Zakona o dedovanju, ZD, Ur.l. SRS št. 15/76). V predlogu z dne 3.5.1993 namreč navaja A.L., da je že na zapuščinski obravnavi povedal, da spada v zapuščino tudi omenjeno tovorno vozilo, ki ga sodišče le pomotoma ni zajelo v sklep o dedovanju. Ni jasno, zakaj ni ta dedič, ki je očitno prepričan, da spada tovorno vozilo v sestav zaščitene kmetije oziroma, da to vozilo pripada njemu na podlagi dednega dogovora, pravočasno uveljavljal svojega zahtevka s predlogom na popravo sklepa o dedovanju z dne 22.10.1992 ali s pritožbo zoper ta sklep. Na podlagi preje omenjene izjave A.L. in tudi podatkov smrtovnice ni mogoče biti prepričan, da gre za naknadno najdeno premoženje za katerega se ob izdaji sklepa z dne 22.10.1992 ni vedelo, zato je po mnenju pritožbenega sodišča dvom ali je mogoče uporabiti za rešitev tega primera, določilo 221. člena ZD, na katero je prvo sodišče oprlo izpodbijani sklep. Vprašanje je predvsem, ali je bilo s sklepom o dedovanju z dne 22.10.1992 odločeno tudi o spornem tovornem vozilu, zlasti če je mogoče šteti, da spada med sredstva zaščitene kmetije, ali pa je morebiti bilo o dedovanju te premičnine odločeno po splošnih določilih Zakona o dedovanju in z dednim dogovorom, ki so ga sklenili dediči, čeprav sporno vozilo v dednem dogovoru, ni izrecno omenjeno. Med dediči bo zato potrebno razjasniti predvsem ta vprašanja.

Sodišče druge stopnje je iz navedenih vzrokov, ker dejansko stanje glede pomembnih dejstev ni bilo razjasnjeno, razveljavilo izpodbijani sklep ter je zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 38o. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi določila 163. člena ZD uporablja v zapuščinskem postopku).