Jedro

Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in mu naložilo povrnitev 114,24 EUR upnikovih izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je bil sklep o nadaljevanju izvršbe na pokojnino in na nepremičnino izdan neutemeljeno zoper njega kot dolžnika, saj se obravnavni izvršilni postopek ne nanaša nanj. Ni mu znano, kako je upnik navedel njegove podatke o davčni številki. Ne drži, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi zoper njega. V sklepu ni nobene opredelitve davčne številke. Sodišče prve stopnje ni pravilno pojasnilo povezavo med dolžnikom in samostojnim podjetnikom, zoper katerega je bil podan predlog za izvršbo in izdan sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavani postopek ustaviti še preden je prejelo vlogo upnika za nadaljevanje izvršbe. Predlaga razveljavite izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo identitete dolžnika v povezavi z navedbo samostojnega podjetnika, zoper katerega se je pred tem vodil obravnavani postopek. Sodišče prve stopnje kot nosilni razlog navaja, da je po prenehanju statusa samostojnega podjetnika J.K. odgovoren kot fizična oseba za dolgove, nastale pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Pri tem pojasnjuje, da je bil sklep o izvršbi izdan zoper dolžnika J.K. s.p. z davčno številko.

6. Takšno pojasnilo je zmotno, saj je bil sklep o izvršbi izdan zoper dolžnika J.K. s.p., pri čemer upnik v predlogu za izvršbo z dne 14. 2005 (prejetem 20. 9. 2005), razen naslova K., P., ni navedel drugega identifikacijskega podatka, niti ga ni navedlo sodišče v izdanem sklepu o izvršbi, ki se sklicuje na navedeni predlog za izvršbo. Podano je očitno razlikovanje v lastnem imenu, ki je del firme samostojnega podjetnika, zato poenostavljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da gre za isto osebo, ni ustrezno. V obravnavani zadevi so bili vsi sklepi z navedbo dolžnika Janka Kidriča s.p. vročeni osebno, sodišče prve stopnje pa ni zadosti raziskalo, ali tak subjekt sploh obstoji, ali pa je prišlo do napake.

7. Ker je sklep o nadaljevanju izvršbe lahko izdan le zoper osebo, zoper katero je bil izdan tudi sklep o izvršbi, sodišče prve stopnje pa je to odločilno okoliščino nepopolno ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno ugotoviti, ali je bil sklep o izvršbi izdan zoper istega dolžnika. Pri tem je bistveno, ali je prišlo pri navedbi dolžnika v sklepu o izvršbi do očitne pomote, ki ni imela vpliva na identifikacijo dolžnika, ali pa je razlikovanje v označbi takšne intenzivnosti, da onemogoča povezavo med navedbo dolžnika v sklepu o izvršbi in osebo J.K., zoper katerega je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.

9. Ker ne upnik, ne sodišče pri identifikaciji dolžnika pri izdaji sklepa o izvršbi nista navajala davčne številke, ta ni bistvena, in je treba povezavo dokazati na drug način. V pomoč so lahko tudi javno objavljeni podatki poslovnega registra, ki ga vodi AJPES, o aktivnih in izbrisanih poslovnih subjektih in njihovih naslovih. Če J.K. s.p. na naslovu, navedenem na sklepu o izvršbi ne obstaja ali ni obstajal v času vročanja sklepa o izvršbi, je za indično sklepanje o osebi, ki je podpisnik vročilnice sklepa o izvršbi bistveno, ali je obstajal na tem naslovu drug samostojni podjetnik s podobno označbo.

10. Sodišče druge stopnje le še dodaja, da nima pomislekov glede nadaljevanja izvršbe z novim sredstvom, dokler postopek ni ustavljen. Morebitna zamuda pri izdaji sklepa o ustavitvi, ki jo navaja dolžnik v pritožbi, je brez pomena.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.