Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilna interpretacija določbe tretjega odstavka 352. člena OZ, upoštevajoč razmerja med splošnimi in posebnimi pravili o zastaranju, pri poslovni odškodninski odgovornosti, izvirajoči iz gospodarskih pogodb, privede do uporabe zastaralnega roka iz 349. člena OZ, razen če je za izpolnitvene zahtevke pri določenem pogodbenem tipu v specialnem predpisu predpisano drugače.
I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki revizijske stroške v višini 1.320,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
1. Tožnik je v tožbi trdil, da je kot samostojni podjetnik s toženko sklenil pogodbo, s katero se je toženka zavezala zanj voditi pravne posle in mu svetovati pri prevzemu delavcev. Ker je toženka po njegovih trditvah kršila obveznosti iz sklenjene pogodbe, je s tožbenim zahtevkom zahteval povračilo zaradi kršitve nastale škode.
2. Sodišče prve stopnje toženkinemu ugovoru zastaranja ni sledilo. Pojasnilo je, da določba tretjega odstavka 352. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)(1) v primeru, ko za posamezno pogodbo ni določen poseben zastaralni rok, odkazuje na uporabo splošnega petletnega zastaralnega roka iz 346. člena OZ,(2) ki ob vložitvi tožbe še ni iztekel. Kljub temu je tožbeni zahtevek zavrnilo ob zaključku, da toženka sklenjene pogodbe ni kršila.
3. Sodišče druge stopnje je ob pritožbenem preizkusu pritrdilo toženkinemu ugovoru zastaranja in iz tega razloga tožnikovo pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Postavilo se je na stališče, da za tožnikovo odškodninsko terjatev, ker izvira iz gospodarske pogodbe, po določbi tretjega odstavka 352. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) velja triletni zastaralni rok iz 349. člena OZ.(3) Ob ugotovljenem dejstvu, da je tožnik za zatrjevano škodo izvedel najkasneje 25. 4. 2007, je triletni zastaralni rok na dan vložitve tožbe dne 8. 3. 2012 že iztekel. 4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 257/2014 z dne 9. 10. 2014 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja pravilnosti uporabe določbe tretjega odstavka 352. člena OZ.
5. Tožnik je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil revizijo, v kateri pritrjuje, da je potrebno zahtevek presojati po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti in da je bila med strankama sklenjena gospodarska pogodba. Tožnik je prepričan, da namen zakonodajalca ni bil v tem, da za vse terjatve iz gospodarskih pogodb velja triletni zastaralni rok, saj bi to pomenilo, da določba tretjega odstavka 352. člena OZ sploh ne bi bila potrebna in bi zadoščal že zastaralni rok iz 349. člena OZ. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da tudi za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb velja splošni petletni zastaralni rok, saj za mandatno pogodbo ni določen krajši zastaralni rok. Bistven je torej zastaralni čas, ki velja za vsak posamezen specifičen pogodbeni tip, ni pa ni odločujoče, ali gre za gospodarsko ali običajno pogodbo. Tretji odstavek 352. člena OZ po mnenju revidenta ne napotuje na 349. člen OZ, temveč na splošno pravilo o zastaranju terjatev, če za posamezno pogodbo ni določeno drugače. 6. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki je nanjo obrazloženo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
7. Revizija ni utemeljena.
8. Vsebina revizijskih razlogov in dopuščenega pravnega vprašanja od Vrhovnega sodišča terja odgovor, kakšen je zastaralni rok za odškodninske terjatve iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti, če je škoda posledica kršitve ali neizpolnitve gospodarske pogodbe v smislu 13. člena OZ.(4)
9. Splošni petletni zastaralni rok iz določbe 346. člena OZ velja za vse terjatve, za katere ni predpisan drugačen zastaralni rok. Uveljavljeno je torej načelo, da posebno pravilo nadomesti splošno pravilo (lex specialis derogat legi generali). Pravila o zastaralnem roku za neposlovne odškodninske terjatve so vključena v določbe prvega odstavka 352. člena OZ, 353. člena OZ in 354. člena OZ, za poslovne odškodninske terjatve pa v določbo tretjega odstavka 352. člena OZ. Pri vseh navedenih določbah gre za posebna pravila (lex specialis), ki izključujejo uporabo splošnega zastaralnega roka iz 346. člena OZ.
10. Zastaralni rok za odškodninske terjatve iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti je po gramatikalni razlagi besedila tretjega odstavka 352. člena OZ izenačen z zastaralnim rokom, ki sicer velja za izpolnitvene zahtevke po pogodbi, iz katere izvira poslovna škoda. Ker gre v konkretnem primeru za gospodarsko pogodbo, za iz nje izvirajočo odškodninsko terjatev velja zastaralni rok, ki je sicer določen v splošnem pravilu za zastaranje izpolnitvenih zahtevkov iz gospodarskih pogodb. Takšno pravilo je vključeno v določbo 349. člena OZ in predpisuje triletni zastaralni rok, razen če je izrecno predpisano drugače (na primer za zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine iz 350. člena OZ ali terjatve zakupnine iz 351. člena OZ). Stališče revidenta, da določba tretjega odstavka 352. člena OZ izključuje uporabo 349. člena OZ in v primeru, če za posamezni pogodbeni tip posebni zastaralni rok ni predpisan, napotuje na splošno pravilo iz 346. člena OZ, je iz navedenih razlogov napačno.
11. Pravilna interpretacija določbe tretjega odstavka 352. člena OZ, upoštevajoč razmerja med splošnimi in posebnimi pravili o zastaranju, pri poslovni odškodninski odgovornosti, izvirajoči iz gospodarskih pogodb, torej privede ravno do uporabe zastaralnega roka iz 349. člena OZ, razen če je za izpolnitvene zahtevke pri določenem pogodbenem tipu v specialnem predpisu predpisano drugače. Ne glede na to, ali je v konkretnem primeru pogodbeno razmerje med pravdnima strankama treba presojati po določbah o pogodbi o naročilu ali po pogodbi o delu, za izpolnitvene zahtevke iz obeh tipov (gospodarskih) pogodb ob neobstoju specialnih pravil velja zastaralni rok iz 349. člena OZ.(5) Drugače rečeno, pravilen je zaključek pritožbenega sodišča, da za vtoževano odškodninsko terjatev določba tretjega odstavka 352. člena OZ pri opredelitvi dolžine zastaralnega roka odkazuje na uporabo 349. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok. Revidentov očitek o zmotni uporabi materialnega prava pri presoji toženkinega ugovora zastaranja zato ni utemeljen.
12. Revident za svoje stališče o splošnem petletnem zastaralnem roku ponuja argument, da namen zakonodajalca ni bil, da pri vseh terjatvah iz gospodarskih pogodb, vključno z odškodninskimi, velja triletni zastaralni rok, saj v takem primeru posebno pravilo iz tretjega odstavka 352. člena OZ po njegovem razumevanju niti ne bi bilo potrebno, ker bi zadostovalo že pravilo iz 349. člena OZ. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da postavljeni argument ne drži že zato, ker določba 349. člena OZ vsebuje le pravilo o zastaranju izpolnitvenih zahtevkov iz gospodarskih pogodb in se zastaralnega roka odškodninskih terjatev, ki iz njih izvirajo, ne dotika. Določba tretjega odstavka 352. člena OZ, ki ureja zastaralni rok odškodninskih terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, je torej povsem samostojna določba, njena posebnost je zgolj v tem, da glede na svoje besedilo pri dolžini zastaralnega roka odkazuje na uporabo zastaralnega roka, ki je določen za posamezno vrsto izpolnitvenega zahtevka. Če gre za gospodarsko pogodbo, je to rok iz določbe 349. člena OZ, razen če druga določba ali predpis ne določata drugače. 13. Revizijske navedbe, da pri gospodarskih pogodbah ne velja splošni zastaralni rok iz 349. člena OZ, ko gre za uveljavljanje verzijskega zahtevka ali terjatve, za katero velja enoletni zastaralni rok iz 355. člena OZ, gornjih zaključkov ne spreminjajo. Medtem, ko pri verzijskih terjatvah ne gre za izpolnitveni zahtevek, za katerega bi veljal 349. člen OZ, gre pri terjatvah iz 355. člena OZ za specialno pravilo v razmerju do splošnega zastaralnega roka pri gospodarskih pogodbah. Judikati, na katere se sklicuje revident,(6) se ukvarjajo zgolj z vprašanjem, ali se presoja zastaralnega roka iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti opira na določbo tretjega odstavka 352. člena OZ, do trajanja zastaralnega rok pri gospodarskih pogodbah pa se ne opredeljujejo.
14. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).
15. Tožnik mora po prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP toženki povrniti njene stroške odgovora na revizijo, ki jih je Vrhovno sodišče na podlagi prehodne določbe drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) odmerilo po Zakonu o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Sodišče je toženki priznalo nagrado za sestavo odgovora na revizijo v višini zahtevanih 1.082,00 EUR (tar. št. 3300 ZOdvT), 22 % DDV v višini 238,04 EUR, skupaj torej 1.320,04 EUR.
(1) Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti (tretji odstavek 352. člena OZ).
(2) Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ).
(3) Terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih (prvi odstavek 349. člena OZ).
(4) Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti (drugi odstavek 13. člena OZ). Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki (tretji odstavek 13. člena OZ).
(5) Kranjc, V.: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 463 in 481. (6) Odločba Vrhovnega sodišča II Ips 76/2010, odločba Višjega sodišča v Celju Cp 1239/2008, odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3351/2009 in I Cp 4245/2009.