Jedro

Predlagatelj skopo navaja, da že samo dejstvo, da hčerka priče na predmetnem sodišču opravlja delo sodnice, predstavlja razlog za delegacijo stvarne pristojnosti. To ne drži.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti je v teku pravdna zadeva P 28/2019. 2. Tožena stranka je predlagala prenos pristojnosti. Kot razlog za delegacijo navaja, da so na sodišču v Murski Soboti možna določena stičišča s pričami, ki bi utegnila negativno vplivati na izid procesa. Kot priča je namreč v postopku predlagana A. A., ki je mati B. B. - sodnice na Okrožnem sodišču v Murski Soboti.

V utemeljitev dvoma glede korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča navaja, da je sodnica dopustila pričanje zgoraj navedene priče, ni pa dopustila pričanja prvovrstne javne katoliške cerkvene osebe. V nadaljevanju predloga graja še odločitev sodišča, da je upoštevalo tretjo pripravljalno vlogo tožnice, čeprav je bila nepravilno vložena in je nastopila prekluzija.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega organa določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Predlagatelj skopo navaja, da že samo dejstvo, da hčerka priče na predmetnem sodišču opravlja delo sodnice, predstavlja razlog za delegacijo stvarne pristojnosti. To ne drži. Zakonska dikcija „drugih tehtnih razlogov“ od predlagatelja zahteva, da tehtne razloge obrazloži in konkretizira. V konkretnem primeru predlagatelj ne pojasni, kako naj bi navedeno sorodstveno razmerje priče in ene izmed sodnic sodišča vplivalo na (ne)pristranskost sojenja sodeče sodnice, ki se sanira z institutom izločitve sodnika, oziroma na nepristranskost celotnega sodišča, kar lahko predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti. V svoji obrazložitvi predlagatelj zgolj kritizira odločitve sodnice glede izvedbe dokazov in prekluzije trditev tožeče stranke. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen odpravi morebitnih kršitev postopka, temveč omogočanju lažjega teka postopka oziroma ohranjanju videza nepristranskosti sodišča. Ker nobeden izmed naštetih razlogov ni izpolnjen, je sodišče predlog zavrnilo.