Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. nasprotno udeleženko za čas tega postopka postavilo pod začasno skrbništvo; II. za začasnega skrbnika imenovalo A. A.; III. določilo obseg njegovih nalog in IV. odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

2. Zoper odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da so navedbe predlagatelja v predlogu neresnične. Predlagatelj je do sedaj nikoli ni obravnaval, ker za to ni bilo potrebe. Z obravnavo je začel, ker je predlagateljica padla in je rabila zdravstveno oskrbo, zdravnica pa je o domnevnem slabem stanju obvestila predlagatelja. Pred tem je povsem sama skrbela zase. Ni nepokretna, ampak si pri hoji pomaga z berglami. Nima sicer ožjih sorodnikov, ki bi jo obiskovali, vendar ima prijatelje in že dlje časa jo redno obiskujeta zakonca A. Pomagata ji pri urejanju in čiščenju doma, pri plačevanju stroškov ter dostavi večje količine hrane, ki si jo sama ne more dostaviti. Pomoč ji nudi tudi negovalka B. B., ki jo vsak dan obišče za tri ure. S tako pomočjo je zadovoljna. Odhoda v dom si ne želi in zanika, da bi kdaj s tem soglašala. Ne drži, da bi pri njej prišlo do upada kognitivnih sposobnosti. Še vedno je sposobna slediti vsemu dogajanju in se sebe dobro zaveda. Nima težav pri spremljanju dogajanja okoli sebe. Srečuje se s prijateljicami, sama se prehranjuje, sama je sposobna opraviti nakupe, dvigniti denar na bankomatu. Čeprav ji pri urejanju financ pomaga g. A. A., še vedno sledi, kaj se dogaja z njenimi finančnimi sredstvi. Ta ji o tem redno poroča. Svojo bančno kartico ima vedno pri sebi in mu jo izroča le, ko jo ta rabi za nakupe. Drži sicer, da se glede na svojo starost ne spomni določenih stvari, a ne v takem obsegu kot to navaja predlagatelj. Navedbe, da ne ve, koliko denarnih sredstev ima na računu, ali ima poravnane obveznosti in kaj je treba kupiti v trgovini, kaj je jedla za zajtrk in kje ima denarnico, zato ne držijo. Določeno obdobje zdravil res ni jemala, saj se je bala stranskih učinkov. Od februarja 2023 terapijo redno prejema. Meni, da jo predlagatelj skuša prikazati v stanju, v katerem ni sposobna skrbeti zase, kar pa ne drži. Njene koristi niso ogrožene. Ker ima vso potrebno pomoč in podporo, siljenje v skrbništvo ni upravičeno. Predlaga zaslišanje B. B. in zakoncev A. V nadaljevanju ugotavlja, da je sodišče odločitev v celoti oprlo na predlog predlagatelja, ki je s tem grobo posegel v osebnostne pravice nasprotne udeleženke in njeno dostojanstvo. Postopek jo je prizadel, občuti nemoč, ukrep pa jo je razčlovečil. Poudarja, da je celo življenje delala za to, da bo lahko živela polno starost na način, ki si ga bo sama izbrala. Boli jo dejstvo, da kljub svojemu premoženjskemu stanju, ki ji omogoča pomoč na domu ter s tem kvalitetno življenje, predlagatelj vztraja ne le pri skrbništvu, ampak tudi pri tem, da se jo namesti v dom starejših občanov. Do danes niti enkrat ni naredila nič v škodo lastnih pravic in interesov. Sodišče, ki se je pri odločitvi oprlo le na navedbe predlagatelja, jo je s postavitvijo začasnega skrbnika prikrajšalo za njene pravice. Pridobilo ni niti mnenja negovalke, ki jo dnevno vidi in katere izjava bi bila veliko bolj zanesljiva kot poročilo o dveh obiskih delavk predlagatelja. Sodišče je nadalje ugotovitev o domnevno napredovani demenci oprlo le na elektronsko sporočilo zdravnice ter njeno mnenje o zdravstvenem stanju. Takšna dokumentacija ne more nadomestiti mnenja izvedenca medicinske stroke. Nasprotna udeleženka razume, da je postavitev začasnega skrbnika namenjena nujnemu reševanju nastalega položaja in preprečitvi morebitne škode, vendar se s tem poseže v pravico udeleženca, da lahko o dejstvih izpovedo tudi sami. Sodišče bi se zato smelo sodnih odločb, ki začasno in s takojšnim učinkom posegajo v pravice posameznikov, poslužiti le izjemoma, ko je to nujno potrebno in ob tem tehtati pravico posameznika ter škodo, ki bi nastala brez posega vanjo. Sodišče je s svojo odločitvijo, da pritožba ne zadrži izvršitve, grobo poseglo v pravice nasprotne udeleženke, ne da bi pri tem upoštevalo, kaj taka odločitev, ki jo dobro razume, pomeni za nasprotno udeleženko (poseg v dostojanstvo, odvzem pravic, ki so zanjo pomembne). Predlaga, da pritožbeno sodišče odločbo čim hitreje odpravi, saj zaradi njene vsebine nasprotni udeleženki nastaja nepopravljiva škoda (negativen vpliv na počutje in stiska).

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Navaja, da je po obvestilu zdravnice nasprotni udeleženki najprej uredil pomoč socialne oskrbovalke B. B. ter s tem za primerno prehrano, osebno higieno, čistočo prostorov ter terapijo. Je pa ob nadaljnjem spremljanju ugotovil, da je potrebno tudi ukrepanje z vložitvijo predloga za postavitev pod skrbništvo. Nasprotna udeleženka je pozabljala dogovorjene stvari, vedno znova ni vedela, da je bila njegova delavka že pri njej, nima bližnjih sorodnikov in urejenih pooblastil na svojem računu, ni vedela, koliko znaša njena pokojnina, koliko ima sredstev na računu, katera zdravila in kdaj mora vzeti. Res je bila vložena vloga za sprejem v dom, a le zaradi dolgih čakalnih vrst, je pa predlagatelj upošteval, da nasprotna udeleženka zaenkrat tja ne želi in da ne želi 24 urne oskrbe na domu. Pri pripravi predloga, ki ga ni vložil takoj, je izhajal iz potreb nasprotne udeleženke. Vsaj s stopnjo verjetnosti je izkazal dejstva o že nastali škodi in resnem ogrožanju na premoženjskopravnem ter osebnem področju. Njene psihofizične težave je osebna zdravnica opažala zadnja tri leta, na to pa so opozarjali tudi njeni prijatelji. Pred pripravo odgovora je nasprotno udeleženko ponovno obiskal in ugotovil, da je zaradi urejene oskrbe v boljšem fizičnem, ne pa tudi psihičnem stanju. V nadaljevanju povzema svoje ugotovitve in zaključuje, da ne gre le za posledice starosti, ampak za kognitivni upad, ki terja ukrepanje države.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki postavilo začasnega skrbnika ne da bi ji predlog predhodno vročilo v izjavo in ne da bi z njo in predlaganim začasnim skrbnikom (ki je nasprotni udeleženki pomagal že pred izdajo izpodbijanega sklepa) opravilo razgovor. Odločitev in svoje ugotovitve je oprlo izključno na navedbe predlagatelja ter z njegove strani predložene listine, to je na dopis in mnenje osebne zdravnice ter uradni zaznamek o razgovoru, ki ga je z nasprotno udeleženko 6. 2. 2023 opravila strokovna delavka CSD. Tako postopanje je oprlo na ugotovitev, da gre specifičen primer. Zaradi časa, ki bi potekel do naroka, bi za nasprotno udeleženko po mnenju sodišča lahko nastale škodljive posledice.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je s takim ravnanjem kršilo načelo kontradiktornosti, kršilo pa je tudi 61. in 64. čl. ZNP-11, ki se nanašata na (praviloma obvezno) zaslišanje osebe, ki naj bi se postavila pod skrbništvo ter zaslišanje predlaganega skrbnika.2 Načelo kontradiktornosti je eno od vodilnih načel tako v pravdnem kot nepravdnem postopku. Zakonodajalec ga je zato izrecno uzakonil v 5. čl. ZNP-1 in jasno opredelil, kdaj je od tega načela dopustno odstopiti. Tako sme sodišče odločiti tudi, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni pojasnilo, katere ustavne pravice pritožnice bi bile ogrožene, če bi predlog nasprotni udeleženki vročilo v izjavo in z njo3 in (vsaj) s predlaganim skrbnikom opravilo razgovor. Drži sicer, da si mora sodišče prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo in mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi oseb, ki niso sposobne, da bi za to same poskrbele (glej 1. in 2. odst. 6. čl. ZNP-1). Vendar pa sodišče prve stopnje v razlogih ni konkretno pojasnilo niti tega, kakšne škodljive posledice bi lahko v tem času nasprotni udeleženki nastale. Nenazadnje je samo ugotovilo, da je nasprotni udeleženki že nudena pomoč socialne oskrbovalke, prav tako pa je sledilo predlagateljevi navedbi, da predlagani začasni skrbnik že sedaj (neformalno) pomaga nasprotni udeleženki in ima (zaradi poravnave različnih stroškov) dostop do sredstev na njenem računu. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da si je nasprotna udeleženka v času, ko ni imela začasnega skrbnika, že škodovala. Pritožbeno sodišče zato v s strani sodišča prve stopnje (doslej) ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera ne najde podlage za tako postopanje.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljici ni dalo možnosti, da se o predlogu, ki posega v njen pravni položaj, izjavi in ko z njo in predlaganim začasnim skrbnikom ni opravilo razgovora, storilo kršitev po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP4. Že ta kršitev, ki jo je treba odpraviti, utemeljuje razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

8. Ne glede na to, da je bilo treba pritožbi ugoditi že iz navedenih razlogov, pa pritožbeno sodišče opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovni odločitvi upoštevati, da se začasni skrbnik postavi osebi le tedaj, ko je treba urediti posamezne zadeve, s katerimi ni mogoče počakati do konca postopka. Ker se začasni skrbnik osebi (praviloma) postavi še preden je dokazni postopek v celoti izveden in na podlagi nižjega dokaznega standarda (verjetnost), je treba še posebej paziti na upoštevanje načela nujnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti.5 Sodišče prve stopnje bo zato moralo ugotoviti, pri urejanju katerih zadev nasprotna udeleženka nujno in takoj rabi pomoč, saj bi ji sicer nastala nepopravljiva škoda ter v kakšni obliki je pomoč potrebna, saj so nemožnosti določene osebe lahko različne, različne so tudi zadeve, ki jih je treba nujno urediti. Ugotoviti bo moralo tudi, ali je nasprotni udeleženki pomoč morda že zagotovljena na neformalen način. Oseba namreč zaradi začasnega skrbništva ne sme biti prikrajšana za pravice, ki jih je še zmožna sama uveljaviti, četudi z (neformalno) pomočjo druge osebe. Medicinsko izkazano stanje osebe samo po sebi ne utemeljuje potrebe ne po skrbništvu ne po začasnem skrbništvu.6 Na navedena izhodišča pritožbeno sodišče opozarja zaradi vrste in obsega nalog začasnega skrbnika, ki jih je sodišče prve stopnje določilo v tč. III izreka sklepa in razlogov, ki jih je v zvezi s tem navedlo v tč. 6 obrazložitve. Tako sodišče ni pojasnilo za uveljavljanje katerih pripadajočih pravic iz javnih sredstev gre in zakaj je njihova uveljavitev nujna še pred koncem postopka. Podobno velja za (neomejeno) upravljanje in razpolaganje s sredstvi nasprotne udeleženke, pa tudi za pridobivanje podatkov o njenem zdravstvenem stanju ter možnost, da začasni skrbnik poskrbi za namestitev v dom. Sodišče je začasnemu skrbniku dejansko dalo pooblastila, ki se približujejo pooblastilom stalnega skrbnika, ne da bi obrazložilo, zakaj je to moralo storiti nemudoma in kakšne bi bile posledice, če tega ne bi storilo. Tudi te pomanjkljivosti, ki kažejo na napačen materialnopraven pristop, terjajo razveljavitev odločitve.

9. Ker so nastali pritožbeni stroški del stroškov postopka, bo o njih odločilo sodišče prve stopnje s končnim sklepom.

1 Zakon o nepravdnem postopku. 2 Ker ne DZ (Družinski zakonik) ne ZNP-1 ne določata drugačnega postopanja, obe določbi smiselno veljata tudi za postavitev osebe pod začasno skrbništvo. 3 Pravica do izjave se uresničuje tudi z omogočanjem zaslišanja prizadete osebe. 4 Zakon o pravdnem postopku. 5 Več o tem glej v prispevku mag. Vesne Ravnik Koprivec, PB, 2021/3, str. 57. 6 mag. Vesne Ravnik Koprivec, že naveden prispevek.